Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji

Pri oblikovanju cene pri izvajalcu se upoštevajo:

stroški dela v skladu s prvim odstavkom 3. člena tega pravilnika, pri čemer se stroški plač upoštevajo največ v višini izračuna povprečne plače za posamezna delovna mesta zaposlenih oziroma največ v višini predpisanega standarda stroškov dela, določenega s sklepom iz petega odstavka tega člena, ob upoštevanju standardov in normativov za osnovno oskrbo, drugi stroški dela pa se upoštevajo v višini izračuna povprečnih drugih stroškov dela na zaposlenega oziroma največ v višini predpisanega standarda drugih stroškov dela, določenega s sklepom iz petega odstavka tega člena;

stroški materiala in storitev največ v višini izračuna dejanskih oziroma največ v višini predpisanega standarda stroškov in odhodkov za zagotavljanje nastanitve in prehrane, določenega s sklepom iz petega odstavka tega člena. Stroški materiala in storitev se lahko zaradi pogojev opravljanja dejavnosti, ki utemeljujejo višje stroške, upoštevajo v največ za 10 % višjem obsegu, kot je določen s standardom stroškov in odhodkov, če ministrstvo, na podlagi dokazil izvajalca ugotovi, da v okviru določenega standarda povečanih stroškov ni možno pokrivati. V primeru iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika se lahko stroški storitev povečajo za stroške najemnine, in sicer največ v višini stroškov iz tretje in četrte alineje tega odstavka. V tem primeru ni možno posebej upoštevati še stroškov iz teh dveh alinej;

stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja v skladu s 5. in 6. členom tega pravilnika, vendar skupaj ne smejo presegati 20 % deleža v strukturi cene;

stroški financiranja v skladu z 8. členom in tretjim odstavkom 4. člena tega pravilnika.

Ministrstvo pripravi tehnična navodila za izračun posameznega stroška iz prejšnjega odstavka in jih objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Stroški nastanitve in prehrane pri izvajalcu se preračunajo na dan tako, da se upošteva 98 % povprečna letna zasedenost posteljnih zmogljivosti, razen za zagotavljanje posteljnih zmogljivosti za nadomestno oskrbo v instituciji, kjer se upošteva 90 % povprečna letna zasedenost posteljnih zmogljivosti.

V primerih, če bi zaradi upoštevanja stroška amortizacije zgradb, kot ga določajo predpisi, ki urejajo to področje, prišlo do povečanja cene za več kot 5 %, se razlika prenese v naslednje leto.

Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: minister) višino predpisanega standarda stroškov iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena, ki se upoštevajo pri oblikovanju cen, določi s sklepom, in sicer enkrat letno, najpozneje do 15. februarja tekočega leta.