19. člen
(dolžina prehodne klančine)
(1)
Normalna dolžina premočrtne klančine se izračuna po enačbi:
&fbco;binary entityId="b39d24f4-e56d-4c49-9995-4813061f8de1" type="gif"&fbcc;
(2)
Minimalna dolžina premočrtne klančine se izračuna po enačbi:
&fbco;binary entityId="66c8ea3b-f585-4d57-81b5-a62b1e1744cb" type="gif"&fbcc;
(3)
Izjemna dolžina premočrtne prehodne klančine se izračuna po enačbi:
&fbco;binary entityId="9af55cf4-6511-4e27-a9e5-30125f1c10ea" type="gif"&fbcc;
Izjemna dolžina prehodne klančine se lahko uporabi le pri nadgradnji, obnovi in vzdrževanju obstoječih prog v zahtevnejših terenskih razmerah do Vmax ≤ 120 km/h in le v posameznih krivinah, z odobritvijo upravljavca.
(4)
Izračunane dolžine klančin se zaokrožijo navzgor na 1 m na obstoječih progah. Pri gradnjah in nadgradnjah se izračunane dolžine klančin lahko zaokrožijo na 5 m.
(5)
Kadar prehodnica ni dovolj dolga, se lahko prehodna klančina podaljša v krožno krivino tako, da nadvišanje na začetku krožnega loka ni manjše od minimalnega nadvišanja. Dolžina krožnega loka s polnim nadvišanjem ne sme biti krajša od 0,4Vmax, v zahtevnejših terenskih razmerah je lahko najmanj 0,1Vmax ≥ 10 m. Določilo te točke velja samo pri vzdrževanju obstoječih prog.
Za podaljšanje prehodne klančine v premo pred začetek prehodnice veljajo ista določila kot za podaljšanje prehodne klančine v krožni lok, z razliko, da dopustni višek nadvišanja ne sme biti prekoračen.
(6)
V košarastih krivinah se prehodna klančina izvede med obema krožnima lokoma, njena dolžina pa se izračuna po naslednji enačbi:
&fbco;binary entityId="622b229e-9e72-46cd-98bd-df09b9cfed10" type="gif"&fbcc;
(7)
Kadar med krožnima lokoma prehodnica ni potrebna, se prehodna klančina izvede v krožnem loku z večjim polmerom.
(8)
Če med dvema prehodnima klančinama ni prostora za zadostno vmesno premo, se pri istosmernih krivinah lahko:
vmesna prema zamenja z ustreznim krožnim lokom,
nadvišanje v večjem krožnem loku podaljša v vmesno premo,
v vmesni premi izvede nadvišanje, ki zagotavlja zadostno dolžino odseka z enakim nadvišanjem.
(9)
Če med dvema prehodnima klančinama ni prostora za zadostno vmesno premo, se pri S-krivinah izvede križna prehodna klančina.
V primeru križne klančine notranja tirna trakova ne ostaneta na niveleti. Nadvišanje v poljubni točki križne prehodne klančine je enako višinski razliki med obema tirnima trakovoma. Niveleta med točkama KP1 in KP2 fizično ni vidna, kar pomeni, da je teoretična računska linija.
&fbco;binary entityId="f7a37c35-69dc-4b86-81cf-d14ba8253e27" type="jpg"&fbcc;
Razmerje obeh prehodnih klančin oziroma prehodnic L1 in L2 mora biti enako razmerju nadvišanja h1 in h2, in sicer:
L(1) : L(2) = h(1) : h(2)
Priporočeno je, da so dolžine prehodnic v obratnem sorazmerju s polmeri krivin:
L(1) : L(2) = R(1) : R(2)
Pri križnih klančinah mora biti nagib obeh tirnih trakov 1:n enak za obe prehodni klančini in se izračuna po naslednji enačbi:
&fbco;binary entityId="c065c51e-2e01-42fc-96ac-da71104941ab" type="gif"&fbcc;
Na mestu stika dveh prehodnic ne sme biti loma nivelete. Klančini se ne smeta nadaljevati v krožni lok.
(10)
Določbe petega odstavka ter druge in tretje alineje osmega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati pri gradnjah in nadgradnjah prog. Na obstoječih progah, kjer obratujejo vlaki z nagibno tehniko ali je predvideno obratovanje vlakov z nagibno tehniko, se določbe petega odstavka ter druge in tretje alineje osmega odstavka tega člena lahko uporabljajo do prve obnove ali nadgradnje zgornjega ustroja.