2. člen
(pomen izrazov, znakov in kratic)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
»glavni tiri« so tiri na postajah, ki so namenjeni za sprejem in odpravo vlakov;
2.
»glavni prevozni tiri« so postajni tiri v podaljšku odprte proge;
3.
»industrijski tir« je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali za druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
4.
»interni pregled« opravi komisija, ki jo imenuje upravljavec in jo sestavljajo predstavniki tistih strokovnih področij, ki so za pregled potrebni, katerih naloga je, da pregledajo bistvene tehnične elemente za vzpostavitev varnega in urejenega prometa ter preverijo postopke in način obratovanja;
5.
»klasični tir« je tir s tirnimi stiki in tirnicami, dolžine največ 60 m;
6.
»konvencionalni vlaki« so vlaki, ki nimajo vgrajene nagibne tehnike z aktivnim ali pasivnim nagibanjem vagonskega groda na notranjo stran krivine za zmanjšanje bočnih pospeškov, ki delujejo na potnike;
7.
»maksimalna oziroma minimalna vrednost« nekega parametra v tem pravilniku je tista vrednost, ki se lahko uporabi v primerih, ko bi normalna vrednost zahtevala neupravičeno povečanje stroškov ali posebne tehnične ukrepe;
8.
»nagibni koeficient vozila« je vzmetni parameter tirnega vozila, ki pove, za koliko se koš vozila v krivinah nagne na zunanjo stran krivine, v odvisnosti od velikosti bočnega pospeška;
9.
»navozna tirnica« je zunanja tirnica posebne oblike prečnega prereza, ki se vgrajuje v lokih z radiji 35 m ≤ R < 100 m in po katerih tečejo sledilni venci koles tirnih vozil po vozni površini glave tirnice;
10.
»največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
11.
»največja hitrost vlaka« je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;
12.
»odprta proga« je po določbah tega pravilnika proga med izvozno in uvozno kretnico dveh sosednjih prometnih mest;
13.
»odsek proge ali tira« je dolžinski del proge ali tira najmanj med dvema kilometrskima mestoma proge ali tira;
14.
»odklonska oziroma omejena hitrost« je hitrost, s katero se sme voziti preko ene ali več kretnic v odklon;
15.
»optimiranje hitrosti« je povečevanje obstoječe največje dovoljene progovne hitrosti samo za določene vrste potniških tirnih vozil, in sicer brez spremembe geometrijskih elementov proge;
16.
»planum proge« je stična ploskev med spodnjim in zgornjim ustrojem proge, na katerega je položena tirna greda s tirno rešetko oziroma tir. Detajlni pogoji zanj so predpisani v pravilniku, ki obravnava spodnji ustroj prog podsistema infrastrukture;
17.
»počasna vožnja« (zmanjšana hitrost) je vožnja s hitrostjo, ki je manjša od največje dovoljene progovne hitrosti ali od omejene hitrosti in je začasno vpeljana zaradi del ali okvare na kakšnem delu proge, tiru, objektu, napravi idr.;
18.
»presežek nadvišanja« je ekvivalent negativnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali zmanjšati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek enak nič;
19.
»primanjkljaj nadvišanja« je ekvivalent pozitivnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali povečati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek enak nič;
20.
»stranski postajni tiri« so tiri, ki so namenjeni za nakladanje in razkladanje vagonov, za sestavljanje in razstavljanje vlakov, za postavitev vagonov v rezervi, za razkuževanje itd.;
21.
»šibka mesta« so tista mesta na progi oziroma tiru, kjer zaradi vgrajenih krivinskih kretnic, križišč, prehoda s tira s tirno gredo na tir brez tirne grede, parametri proge niso enaki kakor na odprti progi. Na šibkih mestih je treba upoštevati znižane vrednosti bočnih pospeškov oziroma primanjkljajev nadvišanja in pa vpeljati posebne kontrolne postopke ter izvajati vzdrževalna dela, ki so po svoji tehnično-tehnološki naravi prilagojena posameznim šibkim mestom in odstopajo od običajnih vzdrževalnih postopkov pred in za šibkim mestom;
22.
»upravljavec javne železniške infrastrukture« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
23.
»vlaki z nagibno tehniko« so vlaki, ki z dodatnim, aktivnim ali pasivnim nagibanjem vagonskega groda na notranjo stran krivine zmanjšujejo bočni pospešek, ki deluje na potnike;
24.
»tehnične specifikacije« TS-Z so tehnične specifikacije, ki jih izda minister, pristojen za promet, in nadomeščajo še vedno potrebne vsebine, ki so jih obravnavali standardi JŽS in JUS ter razna navodila za gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja prog;
25.
»tehnični pregled« je pregled zgrajenega objekta, s katerim se ugotovi, ali je objekt zgrajen v skladu z izvedbenimi načrti in ali izpolnjuje predpisane bistvene zahteve in zagotavlja varno odvijanje železniškega prometa;
26.
»tirni trak« so druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice;
27.
»zahtevnejše terenske razmere« so terenske razmere, kjer topologija terena ali objekti ob progi ne omogočajo ustreznega oziroma idealnega poteka trase proge;
28.
»zgornji ustroj« je del železniške proge, po kateri vozijo tirna vozila.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa, urejanja prostora in tehnični predpisi.
(3)
Kratice in znaki, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
- a razdalja med osmi tirov v nadvišani ravnini in razmik pragov
- b bočni pospešek (m/s2)
- brt bruto tone
- d premer izvrtine v nogi tirnice (mm); razdalja med začetkom
prehodnice in začetkom tetive; debelina tolčenca v SIST EN 13450,
označen z d in nazivno odprtino sita 31,5 mm; debelina tirne grede
- D debelina tolčenca v SIST EN 13450, označen z D in nazivno odprtino
sita 63 mm
- e razširitev tira (mm) in tudi razlika medtirnih razdalj ter
razširitev planuma
- EE elektroenergetika
- F zavorna sila
- f puščica (m)
- FB zavorna sila enega zavornega elementa v odvisnosti od zavorne poti
lw (kN)
- FBi zavorna sila enega zavornega elementa dodatne zavore i (kN)
- Fi zavorna sila v odseku zavorne poti i (kN)
- g širina tirne grede v višini gornjega roba praga
- GC nakladalni profil za kombinirani transport, promet oziroma svetli
profil za novogradnje
- GRT gornji rob tirnice
- h nadvišanje (mm)
- hn normalno nadvišanje (mm)
- hnot nadvišanje notranjega tira dvotirne proge (mm)
- hzun nadvišanje zunanjega tira dvotirne proge (mm)
- i nagib nivelete proge oziroma tira (‰)
- JŽS Standard Jugoslovanskih železnic
- JUS Jugoslovanski standard
- k širina tirne grede od konca praga do roba grede
- KKr konec kretnice v glavnem tiru ali glavni smeri
- KKr´ konec kretnice v odklonskem tiru ali odklonski smeri
- KL konec loka
- KP konec prehodnice
- K(t) koeficient osne obremenitve
- KZ konec vertikalne zaokrožitve
- l dolžina tirnice (m)
- ln medtirna razdalja brez vsakih dodatnih razširitev
- le medtirna razdalja z razširitvijo zaradi enakih ali različnih
nadvišanj
- L dolžina prehodnice, prehodne klančine (m)
- LIS lepljeni izolirani stik
- Ltr dolžina tirnega razmika
- lw zavorna pot je premik zavorne naprave ob naletu tirnega vozila
- lwi dolžina odseka zavorne poti i [m]
- nA število odsekov zavorne poti
- nB število zavornih elementov
- m dolžina vmesne preme (m)
- NZT neprekinjeno zavarjeni tir
- PIRS Prometni inšpektorat Republike Slovenije
- pl širina planuma proge
- pln širina notranje polovice planuma
- plz širina zunanje polovice planuma
- L(p) povprečni dnevni obseg dela potniških lokomotiv v bruto tonah
- L(t) povprečni dnevni obseg dela tovornih lokomotiv v bruto tonah
- R polmer horizontalnega krožnega loka (m)
- Rmin najmanjši dopustni polmer krožnega loka (m)
- Ro radij odklonske smeri kretnice (m)
- Rv polmer vertikalne zaokrožitve (m)
- s dolžina tetive (m)
- S koeficient odvisen od hitrosti vlakov
- SIST EN slovenski standard
- SRGT spodnji rob glave tirnice
- SVUU sistem varnega upravljanja upravljavca
- SV-TK signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave
- Tf fiktivna dnevna obremenitev
- tp potrebna temperatura tirnice (°C)
- ts srednja temperatura tirnice (°C)
- to temperatura polaganja tirnic (°C)
- tv dolžina tangente vertikalne zaokrožitve (m)
- TEN "vseevropski železniški sistem" pomeni vseevropske konvencionalne in
visokohitrostne železniške sisteme, kot so opredeljeni v točkah 1 in
2 Priloge I, Direktive 2008/57/EC
- TS-Z tehnične specifikacije za železnice
- TSI tehnične specifikacije za interoperabilnost
- T(p) povprečni dnevni obseg potniškega prometa v bruto tonah
- T(t) povprečni dnevni obseg tovornega prometa v bruto tonah
- Tv teme vertikalne zaokrožitve
- UIC Mednarodna železniška zveza
- v višina središča luknje od spodnje površine noge tirnice
- vp višina predmetov na deponijah ob tiru
- Vizj izjemna dovoljena hitrost (km/h)
- Vmax največja dovoljena progovna hitrost (km/h)
- VO vozno omrežje
- x abscisa ali koordinata x (m)
- y ordinata; ordinata zaokrožitve loma nivelete (m)
- yk končna ordinata na vertikalni zaokrožitvi
- ZKr začetek kretnice
- ZL začetek krožnega loka
- ZP začetek prehodnice
- ZZ začetek vertikalne zaokrožitve
- W zavorno delo zavornega tirnega zaključka
- 1:n nagib prehodne klančine
- α razteznostni koeficient jekla (0,0000115/K)
- Δb razlika bočnih pospeškov (m/s2)
- Δe povečanje medtirne razdalje
- Δf razlika dolžine dveh sosednjih puščic
- Δhp primanjkljaj nadvišanja (mm)
- Δhv višek nadvišanja (mm)
- Δl dilatacija, raztezek (mm)
- ΔS povečanje oddaljenosti objekta od osi tira pri peronih
- Δt temperaturna razlika (°C)
- ( kot notranjega trenja (kotna stopinja)
- μ 0,6 trenjski koeficient med lesom in betonom.