80. člen
(merilne vožnje)
(1)
Merilna vozila za kontrolo stanja zgornjega ustroja prog se morajo vpeljati v promet po vnaprej izdelanem operativnem načrtu in v skladu z določili Prometnega pravilnika. Pri merilnih vožnjah mora obvezno sodelovati strokovno usposobljena oseba za vzdrževanje prog in predstavnik inšpekcije, pristojne za železniški promet. Obe osebi upravljavca iz predhodnega stavka sta določeni v SVUU.
(2)
Po meritvah se mora o tem sestaviti zapisnik. Vsebovati mora naslednje podatke: seznam navzočih, vrsto merilnega vozila, datum in vremenske razmere snemanja, posnete odseke proge, mesta, ki neposredno ogrožajo varnost prometa in zahtevajo takojšnje ukrepanje ipd. Zapisniki, posnetki stanja progovnih odsekov in tabelarični izpis kritičnih napak, ki presegajo dopustna tolerančna območja, se po merjenju izročijo v uporabo pooblaščenim predstavnikom upravljavca. Dvojnik zapisnika se po opravljenih meritvah izroči predstavniku inšpekcije, pristojne za železniški promet.
(3)
Glavni geometrijski parametri, ki jih je obvezno treba meriti z merilnim vozilom, so: širina tira, vegavost tira, smer tira, nadvišanje in stabilnost tira. Omogočeno mora biti računanje standardnih deviacij in celotni signal standardne deviacije v različnih dolžinah, začenši s 100 m.
Karakteristike tirne geometrije so podane v SIST EN 13848-1, merilni sistemi oziroma merilna vozila v SIST EN 13848-2, ocena kakovosti tirne geometrije pa v SIST 13848-5 ter v vseh pripadajočih aneksih.
(4)
Merilne vožnje se opravljajo:
na odsekih prog, katerih največja dovoljena progovna hitrost je večja od 120 km/h in po katerih obratujejo vlaki z vklopljeno nagibno tehniko, dvakrat na leto, s tem da je presledek med posameznimi merjenji največ 8 osem mesecev;
na glavnih progah ne glede na hitrost, najmanj dvakrat na leto (spomladi in jeseni), s tem da je med posameznimi merjenji največ 8 osem mesecev presledka;
na regionalnih progah enkrat na leto, s tem da je med merjenji največ 15 mesecev presledka.
Pri gradnji tirov je treba pred uvedbo največje dovoljene progovne hitrosti, večje od 100 km/h, izvesti merilno vožnjo z merilnim vozilom kot nulto oziroma ugotovitveno meritev.
Poleg navedenih rednih merilnih voženj se lahko izvajajo tudi izredne merilne vožnje, o čemer odloča upravljavec v skladu z določbami drugega odstavka 75. člena tega pravilnika.
(5)
Merjenja se ne smejo opravljati pri temperaturah, nižjih od –5 °C ali višjih od +40 °C.
(6)
Preverjanje vgrajenih tirnic (defektoskopija) se izvaja z ultrazvočnimi napravami ali z merilnim vozilom, in sicer najmanj enkrat letno, izjemoma s presledkom 14 mesecev.
(7)
Preverjanje in ugotavljanje valovitosti vozne površine ter obrabe vgrajenih tirnic za potrebe strojnega brušenja in reprofiliranja tirnic (izvzeto je prvo brušenje tirnic takoj po vgradnji) ter meritev jakosti hrupa med vožnjo tirnih vozil se opravlja v skladu s potrjenimi letnimi načrti vzdrževalnih del upravljavca ter v skladu s TS-Z. Meritve se izvajajo s posebnimi merilnimi vozili na daljših odsekih ali ročno na posameznih mestih na odprti progi ali na postajnih tirih.
Pri meritvah valovitosti vozne površine tirnice, ki je vir hrupa med vožnjo tirnih vozil, je treba upoštevati tudi SIST EN 15610.
(8)
Na progah, po katerih obratujejo vlaki z vključeno nagibno tehniko, je treba meriti tudi vrednost dinamičnih parametrov sil med kolesom in tirnico. Pri hitrostih nagibnih vlakov je treba dinamične meritve izvesti vsakih 12 mesecev, izjemoma s presledkom 14 mesecev.
(9)
Tolerančna območja velikosti mejnih vrednosti dinamičnih parametrov so naslednja:
+------------------+----------------+-----------------+ | Parameter | Enota mere | C | +------------------+----------------+-----------------+ | Y/Q | konstanta | 1,01 – 1,20 | +------------------+----------------+-----------------+ | b | m/s2 | 1,80 | +------------------+----------------+-----------------+ | Y(efekt)/Q(krit) | kN | 54,2/46 | +------------------+----------------+-----------------+ Tabela 30: Tolerančna območja dinamičnih parametrov
pri čemer pomeni C vrednost prekoračitve, ki je nad dovoljeno, in zahteva odpravo v 24 urah in zmanjšanje hitrosti na lokalno dovoljene hitrosti za konvencionalne vlake.
(10)
Meritve dinamičnih parametrov je treba izvajati tudi pred predvidenim bistvenim povečanjem progovne hitrosti in pri bistvenih spremembah geometrije proge, pri čemer se za bistveno povečanje progovne hitrosti šteje dvig hitrosti za 25 % pri hitrostih do vključno 100 km/h in 20 % pri hitrostih nad 100 km/h.
(11)
Pri dinamičnih meritvah je treba upoštevati tudi SIST EN 12299.