×

27. člen

Uredba o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Uradni list RS 17-311/2023 objava 10. 2. 2023

Veljavnost
velja od 11. 2. 2023 stanje na dan18. 8. 2026
Oznake
SOP2023-01-0311 EVA2022-2330-0092
Sprejel
Vlada Republike Slovenije
Povezave
Uredba o shemah neposrednih plačil
27. člen
(shema INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD)
(1)
V okviru sheme se izvajata dve kmetijski praksi:
-
uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze za zmanjšanje izpustov amonijaka in didušikovega oksida – kmetijska praksa INHIBIT;
-
uporaba krmnih dodatkov za zmanjšanje izpustov metana – kmetijska praksa KRMDOD.
(2)
Shema INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD (v nadaljnjem besedilu: shema INHIBIT in KRMDOD) se izvaja od vključno leta 2024 in zanjo okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.494.600,00 eura, od tega za kmetijsko prakso INHIBIT 870.000,00 eura, za kmetijsko prakso KRMDOD pa 624.600,00 eura.
(3)
Pri kmetijski praksi INHIBIT se lahko uporabi mešanica sredstev za gnojenje, sestavljena iz dušikovega mineralnega gnojila in inhibitorja nitrifikacije, denitrifikacije ali ureaze (v nadaljnjem besedilu: mešanica sredstev za gnojenje), ali samostojni inhibitor nitrifikacije, denitrifikacije ali ureaze. Pri tem mora mešanica sredstev za gnojenje ali samostojni inhibitor pripadati ustrezni funkcijski kategoriji sredstev za gnojenje EU in biti označen z oznako CE v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2790 z dne 23. julija 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s polimeri kategorije sestavnih materialov 1 (UL L št. 2024/2790 z dne 31. 10. 2024), kar mora biti razvidno iz oznake na etiketi mešanice sredstev za gnojenje ali samostojnega inhibitorja. Etikete morajo biti označene z oznako CE. Na etiketi mešanice sredstev za gnojenje morajo biti opisno navedeni obe funkcijski kategoriji mešanice, mineralno gnojilo in inhibitor. Na etiketi samostojnega inhibitorja mora biti opisno navedena funkcijska kategorija inhibitorja.
(4)
Kmetijska praksa INHIBIT se izvaja na GERK z vrstami rabe 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, na kmetijski rastlini, ki je prijavljena kot glavni posevek v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Shema se lahko izvaja tudi na GERK z vrsto rabe 1160 hmeljišče, 1300 – trajno travinje in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).
(5)
Do plačila je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uporablja mineralna gnojila z inhibitorjem ali ki uporablja samostojne inhibitorje pred nanosom mineralnih gnojil in pri tem izpolnjuje naslednje pogoje:
-
na površini iz zahtevka zagotovi porabo najmanj 50 % dušika, ki je pod delovanjem inhibitorja glede na skupno količino porabljenega dušika iz mineralnih gnojil. Pri tem se podpora iz petnajstega odstavka tega člena lahko uveljavlja za porabo najmanj 30 kg dušika, ki je pod delovanjem inhibitorja na hektar. Za izračun razmerja dušika iz te alineje se za GERK z dejansko rabo 1160, 1222 in 1300 upoštevajo nanosi vseh mineralnih gnojil, ki so bili na zadevni površini opravljeni v letu oddaje zahtevka za kmetijsko prakso INHIBIT oziroma v primeru GERK z dejansko rabo 1100 in 1161 nanosi vseh mineralnih gnojil, opravljeni v letu oddaje zahtevka za kmetijsko prakso INHIBIT za kmetijsko rastlino, ki je v tem letu glavni posevek, v skladu z uredbo, ki ureja izvajanje intervencij skupne kmetijske politike;
-
če uporablja samostojni inhibitor, poleg zahtev iz prejšnje alineje nosilec kmetijskega gospodarstva samostojni inhibitor uporabi v priporočenih vrednostih v skladu z navodili proizvajalca. Pri tem se za mineralna gnojila, nanesena v obdobju 75 dni po nanosu samostojnega inhibitorja 5.A. – inhibitor nitrifikacije ali 5.B. – inhibitor denitrifikacije oziroma za mineralna gnojila, nanesena v obdobju sedmih dni po nanosu samostojnega inhibitorja 5.C. – inhibitor ureaze, upošteva, da je dušik pod delovanjem inhibitorja, razen če je v navodilih proizvajalca določeno krajše ali daljše obdobje delovanja samostojnega inhibitorja, v tem primeru se upošteva obdobje delovanja, določeno v navodilih proizvajalca;
-
vodi evidenco o uporabi mineralnih gnojil iz 22. člena te uredbe za površine iz zahtevka tako, da sta na površini iz zahtevka razvidni skupna količina porabljenega dušika z mineralnimi gnojili brez inhibitorja in skupna količina porabljenega dušika z mineralnimi gnojili z inhibitorjem.
(6)
Nosilec kmetijskega gospodarstva račune in dokazila o nakupu mešanice sredstev zagnojenje ali samostojnih inhibitorjev iz tretjega odstavka tega člena hrani na kmetijskem gospodarstvu za primer pregleda na kraju samem. Iz računov mora biti razvidna skupna količina mešanice sredstev za gnojenje ali samostojnih inhibitorjev.
(7)
Če je porabljenega manj dušika iz mineralnih gnojil z inhibitorjem, kot je določeno v prvi alineji petega odstavka tega člena, se upoštevajo upravne sankcije v skladu s katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe.
(8)
Kmetijska praksa KMRDOD se lahko izvaja s krmnimi dodatki, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu z Uredbo EU št. 183/2005 ter so uvrščeni v kategorijo dodatkov »zootehnični dodatki«, funkcionalna skupina »snovi, ki ugodno vplivajo na okolje« in je hkrati iz dovoljenja razvidno, da obstaja možnost za zmanjšanje nastajanja metana v prebavilih ter je dovoljenje izdano za krave molznice in krave za razmnoževanje. Kot krave molznice in krave za razmnoževanje se za kmetijsko prakso upošteva vse govedo ženskega spola, ki ima v CRG zavedeno vsaj eno telitev. Do plačila je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki proizvaja za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva ali uporablja za krmljenje krmne mešanice, ki vsebujejo omenjen krmni dodatek.
(9)
V kmetijsko prakso KRMDOD mora nosilec kmetijskega gospodarstva vključiti vse govedo ženskega spola iz prejšnjega odstavka in ga v zadevnem letu od oddaje zahtevka krmiti s krmnim dodatkom iz osmega odstavka tega člena v priporočenih vrednostih v skladu z navodili proizvajalca.
-
v kmetijsko prakso KMRDOD vključi vse govedo ženskega spola iz prejšnjega odstavka na kmetijskem gospodarstvu;
-
krmi krmni dodatek iz osmega odstavka tega člena v priporočenih vrednostih, ki so za ta krmni dodatek določene v pravnem aktu o dovoljenju oziroma na deklaraciji v skladu z navodili proizvajalca.
(10)
Število upravičenega goveda ženskega spola iz osmega odstavka tega člena se določi tako, da se upoštevajo podatki o številu goveda ženskega spola, ki jih agencija prevzame iz CRG po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativno izbrane datume. Pri tem se upošteva le govedo ženskega spola, ki ima do ali vključno na izbrani datum v CRG že zavedeno vsaj eno telitev. Če je na reprezentativno izbrani datum govedo ženskega spola na planini ali skupnem pašniku, se v tem primeru ne šteje kot govedo na kmetijskem gospodarstvu. Ne glede na prejšnji stavek se število goveda ženskega spola ne zmanjšuje, če je zaveden premik na GERK z atributom planina, ki je pripisana nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba. Agencija datume iz tega odstavka določi in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi.
(11)
Nosilec kmetijskega gospodarstva do 30. novembra tekočega leta pošlje agenciji kopije oznak, deklaracij in računov o nakupu krmnih proizvodov, ki vsebujejo krmni dodatek iz osmega odstavka tega člena, iz katerih izhaja tudi količina kupljenih krmnih proizvodov, ki vsebujejo krmni dodatek, ki se bo upoštevala pri preveritvi iz dvanajstega odstavka tega člena.
(12)
Agencija preveri izpolnjevanje pogojev iz devetega odstavka tega člena na podlagi upravičenega števila goveda ženskega spola iz desetega odstavka tega člena in na podlagi dokazil o količini proizvedenih oziroma krmljenih krmnih mešanic, ki so vsebovale krmni dodatek iz prejšnjega odstavka. Če pogoj iz devetega odstavka tega člena ni izpolnjen, se uporabijo znižanja iz kataloga kršitev iz Priloge 10 te uredbe.
(13)
Agencija za nosilce kmetijskega gospodarstva, ki krmno mešanico, ki vsebuje ustrezni krmni dodatek, proizvajajo sami, preveri, ali je nosilec KMG vpisan v register obratov nosilcev dejavnosti na področju krme v tekočem letu.
(14)
Pri uporabi dušika iz mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze ali dodatke za zmanjšanje izpustov metana, mora nosilec kmetijskega gospodarstva upoštevati navodila proizvajalca.
(15)
Kmetijska praksa INHIBIT se ne izvaja na območju VVO_I_DR in območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe.
(16)
Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso INHIBIT znaša 60,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 48,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 75,00 eura na ha.
(17)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za kmetijsko prakso INHIBIT pomnoži z načrtovanim zneskom podpore iz prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz drugega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(18)
Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso KRMDOD znaša 60,00 eura na GVŽ, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto je 48,00 eura na GVŽ in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 75,00 eura na GVŽ.
(19)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih GVŽ za kmetijsko prakso KRMDOD pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz drugega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window