(1)
Mejna efektivna doza za izpostavljene delavce je 20 mSv na leto. Pristojni organ iz prvega in drugega odstavka 18. člena tega zakona lahko v posebnih primerih ali za določene primere izpostavljenosti dovoli višjo efektivno dozo do 50 mSv v posameznem letu, če povprečna letna doza v katerih koli petih zaporednih letih, vključno z leti, v katerih je bila mejna efektivna doza presežena, ne presega 20 mSv.
(2)
Poleg omejitev efektivne doze iz prejšnjega odstavka je mejna ekvivalentna doza za izpostavljenega delavca:
(3)
Vsota doz, ki jo zaradi izpostavljenosti pri delu med izvajanjem sevalnih dejavnosti, zaradi izpostavljenosti radonu na delovnem mestu v skladu s 67. členom tega zakona in zaradi izpostavljenosti, ki je posledica obstoječe izpostavljenosti v skladu s 63. členom tega zakona, prejme izpostavljeni delavec, praktikant ali študent, ne sme presegati predpisanih mejnih doz iz prejšnjih dveh odstavkov.
(4)
Vsote letnih izpostavljenosti, ki jih posameznik iz prebivalstva prejme iz vseh odobrenih dejavnosti, ne smejo presegati mejnih doz za izpostavljenost prebivalstva.
(5)
Mejna efektivna doza za posameznike iz prebivalstva je 1 mSv na leto. Ne glede na velikost efektivne doze, ki jo prejme posameznik iz prebivalstva, je mejna ekvivalenta doza za očesne leče 15 mSv na leto, za kožo pa 50 mSv na leto, pri čemer se zadnja mejna ekvivalentna doza uporablja za povprečno dozo na katerem koli delu kože velikosti 1 cm2 ne glede na celotno površino kože, ki je izpostavljena ionizirajočim sevanjem.
(6)
Predpisane mejne doze ne veljajo za izpostavljenost v zdravstvene namene.
(7)
Vlada določi natančnejše definicije absorbirane, ekvivalentne in efektivne doze in način njihovega izračuna, podrobnejše zahteve glede mejnih doz za izpostavljene delavce, praktikante, študente, nosečnice, doječe ženske in posameznike iz prebivalstva, z mejnimi dozami povezane obvezne ukrepe, način izračuna in uporabo doznih ograd pri načrtovanju in optimizaciji sevalne dejavnosti iz 36. člena tega zakona, merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev v kategoriji A ali B, doze, nad katerimi mora letalski prevoznik izvajati ukrepe varstva pred sevanji za člane posadk svojih plovil, in vrste teh ukrepov ter način določanja posebnih primerov, kadar pristojni organ lahko dovoli efektivno dozo do 50 mSv v enem letu.
(8)
Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire, določi metodologijo za ocenjevanje doz zaradi zunanjih sevanj in doz zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo.