Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)

Skladišča, odlagališča in spremljajoči objekti, potrebni za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, so v lasti države.

Za doseganje namena iz prejšnjega odstavka se lastninska pravica na nepremičninah, ki niso v lasti države, ležijo pa v območju, ki je v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom predvideno za gradnjo ali prevzem objekta državne infrastrukture, lahko odvzame v korist Republike Slovenije.

Če upravljavec objektov, navedenih v prvem odstavku tega člena, v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice na teh nepremičninah te pogodbe ne uspe skleniti, vloži predlog za razlastitev v korist države. Odvzem lastninske pravice se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo odvzem lastninske pravice v javno korist.

Gradnja in prevzem objektov in zemljišč iz prvega odstavka tega člena sta v javnem interesu.

Objekti iz prvega odstavka tega člena in zemljišča, na katerih so zgrajeni, pridobijo status objekta državne infrastrukture z odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade izda organ, pristojen za jedrsko varnost, pred začetkom izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki:

Nepremičnine iz prejšnjega odstavka niso v pravnem prometu.

Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ne plačuje najemnine za objekte iz prvega odstavka tega člena.

Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini, ki ne pridobi statusa objekta državne infrastrukture po petem odstavku tega člena, je pa potrebna za njegovo normalno uporabo, se lahko v korist služnostnega upravičenca omeji z ustanovitvijo služnosti v javno korist, če je to potrebno zaradi postavitve, vzdrževanja, upravljanja, obratovanja, dolgoročnega nadzora ali nemotenega delovanja objektov državne infrastrukture.

Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist se sklepajo za čas obratovanja, upravljanja, dolgoročnega nadzora in vzdrževanja objektov s statusom objekta državne infrastrukture in v korist vsakokratnega izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe ali v korist gospodujočega zemljišča, katerega lastnik je država.

Za vprašanja glede razlastitve in ustanovitve služnosti v javno korist, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist in določbe zakona, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.