66. člen
(politično izpostavljene osebe)
(1)
Zavezanec vzpostavi in izvaja ustrezen sistem upravljanja tveganj, ki vsebuje tudi postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka ali njen dejanski lastnik politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na oceni tveganja iz 18. člena tega zakona, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz prvega odstavka 152. člena tega zakona.
(2)
Politično izpostavljena oseba iz prejšnjega odstavka je vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.
(3)
Fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju, so:
a)
voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi namestniki oziroma pomočniki;
b)
izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles;
c)
člani vodstvenih organov političnih strank;
č)
člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev;
d)
člani računskih sodišč in svetov centralnih bank;
e)
vodje diplomatskih predstavništev in vodje konzulatov, razen častni konzularni funkcionarji, ter vodje predstavništev mednarodnih organizacij in visoki častniki oboroženih sil;
f)
člani upravnih ali nadzornih organov državnih podjetij;
g)
predstojniki organov mednarodnih organizacij (kot so na primer predsedniki, generalni sekretarji, direktorji, sodniki), njihovi namestniki in člani vodstvenih organov ali nosilci enakovrednih funkcij v mednarodnih organizacijah.
(4)
Državno podjetje iz f) točke prejšnjega odstavka je družba, ki izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev:
1.
država ima večino glasovalnih pravic;
2.
država ima večino poslovnih deležev ali delnic;
3.
država ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta te družbe in je hkrati njena družbenica ali delničarka;
4.
država je delničarka ali družbenica in na podlagi pogodbe z drugimi delničarji ali družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi;
5.
država ima pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor.
(5)
Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena so: zakonec ali zunajzakonski partner, partner iz sklenjene ali nesklenjene partnerske zveze, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.
(6)
Ožji sodelavci osebe iz drugega odstavka tega člena so vse fizične osebe, za katere je znano, da so skupaj dejanski lastniki ali da imajo kakršne koli druge tesne poslovne odnose s politično izpostavljeno osebo. Ožji sodelavec je tudi fizična oseba, ki je edini dejanski lastnik poslovnega subjekta ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, za katerega je znano, da je bil ustanovljen v dejansko korist politično izpostavljene osebe.
(7)
Če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcijo, ali če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcija, ali njen dejanski lastnik politično izpostavljena oseba, zavezanec v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona sprejme še naslednje ukrepe:
1.
pridobi v obsegu, ki je v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, za stranko oziroma dejanskega lastnika podatke o izvoru premoženja ter podatke o izvoru sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge dokumentacije, ki jih zavezancu lahko predloži tudi stranka; če teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način ali če je to v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave stranke;
2.
zaposleni pri zavezancu, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko pred njegovo sklenitvijo, obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva; odobritev nadaljevanja poslovnega razmerja se pridobi tudi, če se ugotovi politično izpostavljenost po sklenitvi poslovnega razmerja;
3.
po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri zavezancu izvaja stranka.
(8)
Kadar politično izpostavljena oseba iz tega člena preneha delovati na vidnem javnem položaju, zavezanec nadaljuje izvajanje ustreznih ukrepov še 12 mesecev. Po tem obdobju znova oceni nadaljnje tveganje, ki ga prinaša ta oseba, ter izvaja ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako dolgo, dokler ne ugotovi, da v zvezi s to osebo tveganje ne obstaja več.