134. člen
(prepoved razkritja)
(1)
Zavezanci in njihovi zaposleni, vključno s člani upravnih, nadzornih ali drugih poslovodnih organov, oziroma druge osebe, ki so jim kakor koli dostopni podatki o spodaj navedenih dejstvih, stranki, tretji osebi ali drugemu nadzornemu organu iz točke b) do h) prvega odstavka 152. člena tega zakona, razen če ni v tem zakonu določeno drugače, ne smejo razkriti, da:
(2)
Prepoved razkritja iz prejšnjega odstavka preneha veljati osem let po dnevu, ko je bil zavezanec seznanjen z dejstvom iz prejšnjega odstavka.
(3)
Dejstva iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo v zvezi s temi dejstvi zavezanci varujejo in sprejmejo ustrezne ukrepe glede njihovega označevanja, možnosti dostopa in uporabe, prenosa v primeru prenehanja, hrambe ter uničenja po poteku roka iz 142. člena tega zakona, s katerimi zagotovijo njihovo varno obravnavo.
(4)
Dejstva iz prvega odstavka in obvestilo o sumljivih transakcijah oziroma informacija o drugih kaznivih dejanjih iz 110. in 111. člena tega zakona ter podatki iz 127., 128. in 129. člena tega zakona se označijo in obravnavajo z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.
(5)
O umiku oznake tajnosti iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik urada.
(6)
Prepoved razkritja dejstev iz prvega odstavka tega člena ne velja, če so podatki, informacije in dokumentacija, ki jih v skladu s tem zakonom pridobi in vodi zavezanec, potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in če predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče.
(7)
Razkritje dejstev iz prvega odstavka tega člena se lahko dovoli, če so podatki, informacije in dokumentacija, ki jih v skladu s tem zakonom pridobi in vodi zavezanec, potrebni za zaščito interesov zavezanca v postopkih za potrebe dokazovanja svojih ravnanj, in razkritje dejstev ne bi škodilo izvajanju ukrepov pristojnih organov ter njihovim postopkom za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. O dovolitvi razkritja dejstev po tem odstavku odloča predstojnik urada na obrazloženo pobudo zavezanca.
(8)
Prepoved razkritja dejstev iz 1. točke prvega odstavka tega člena ne velja, če podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena zahteva nadzorni organ iz prvega odstavka 152. člena tega zakona zaradi nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Obstoj dejstev iz 2. do 6. točke prvega odstavka tega člena nadzorni organi preverijo neposredno pri uradu.
(9)
Kadar poskušajo odvetniki, odvetniške družbe, notarji, revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, odvrniti stranko od nezakonite dejavnosti, to ne pomeni razkritja po prvem odstavku tega člena.