(1)
Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.
ne izdela ocene tveganja oziroma ne določi ocene tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti ali ne upošteva dejavnikov geografskega tveganja ali če ne opravi ustrezne ocene o vplivu sprememb poslovnih procesov na izpostavljenost tveganju (drugi, tretji, četrti, peti in deveti odstavek 18. člena);
2.
ne vzpostavi učinkovitih politike, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj (prvi odstavek 20. člena);
3.
ne opravi pregleda stranke (prvi odstavek 22. člena, prvi odstavek 23. člena in četrti odstavek 27. člena);
4.
s stranko sklene poslovno razmerje, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (prvi odstavek 24. člena);
5.
opravi transakcijo, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (25. člen);
6.
urada še pred trženjem produkta (četrti odstavek 27. člena) ne obvesti o nameravani delni opustitvi pregleda stranke ter obvestilu ne priloži dokumentacije o izpolnjevanju pogojev in ocene tveganja iz prvega odstavka 27. člena tega zakona;
7.
ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega zastopnika pravne osebe, pooblaščenca fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pooblaščenca pravne osebe, pravne osebe, zastopnika druge osebe civilnega prava ter dejanskega lastnika oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način ali ne pridobi overjenega pisnega pooblastila ali pisnega pooblastila za zastopanje (29., 30., 31., 32., 36., 37., 42., 43., 44. in 47. člen);
8.
ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije na nedovoljeni način (četrti odstavek 33. člena);
9.
ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo videoelektronske identifikacije, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji (34. člen);
10.
ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo daljinsko upravljanih ali elektronskih postopkov ter načinov za identifikacijo, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji (35. člen);
11.
ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon koncesionarja, ki prireja igre na srečo, ali ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način (38. člen);
12.
v nasprotju z določbami tega zakona ugotovi in preveri istovetnost bank in drugih podobnih kreditnih institucij, ki imajo sedež v tretji državi z visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona (tretji odstavek 39. člena);
13.
ne hrani podatkov in dokumentacije, pridobljene v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika, v skladu z določili tega zakona (tretji odstavek 41. člena);
14.
ne pridobi podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh zahtevanih podatkov (53. člen);
15.
je zavezanec sklenil poslovno razmerje v nasprotju z določbami tega zakona (peti odstavek 59. člena);
16.
opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona ne oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje pomenijo neznatno tveganje (prvi odstavek 62. člena);
17.
v okviru poenostavljenega pregleda stranke ne pridobi predpisanih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji ali jih ne pridobi na predpisani način (63. člen);
18.
pri sklepanju kontokorentnega razmerja s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, ne izvede predpisanih ukrepov ali dodatno ne pridobi podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s prvim odstavkom 65. člena tega zakona ali jih ne pridobi na predpisani način (prvi in tretji odstavek 65. člena);
19.
sklene ali nadaljuje kontokorentno razmerje s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, v nasprotju z določbami tega zakona (peti odstavek 65. člena);
20.
pri sklepanju poslovnega razmerja ali opravljanju transakcije za stranko, ki je politično izpostavljena oseba, ali stranko, katere dejanski lastnik je politično izpostavljena oseba, ne pridobi podatkov o izvoru sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, ali jih ne pridobi na predpisani način (1. točka sedmega odstavka 66. člena);
21.
sklene ali nadaljuje poslovno razmerje s stranko, ki je politično izpostavljena oseba, ki sklepa poslovno razmerje za politično izpostavljeno osebo ali katere dejanski lastnik je politično izpostavljena oseba, brez pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva (2. točka sedmega odstavka 66. člena);
22.
ne vzpostavi in izvaja ukrepov glede politično izpostavljenih oseb pri poslih življenjskega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov (68. člen);
23.
ne izvaja ukrepov v okviru poglobljenega pregleda strank, ko so stranke ali transakcije povezane s tretjo državo z visokim tveganjem (69. člen);
24.
v primerih iz drugega odstavka 64. člena tega zakona poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ne izvede enega ali več dodatnih ukrepov (70. člen);
25.
strankam odpira, izdaja ali zanje vodi anonimne račune, hranilne knjižice na geslo ali prinesitelja oziroma vodi zanje druge produkte, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje istovetnosti stranke (71. člen);
26.
sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcijo iz 22. in 23. člena tega zakona, kljub temu da stranka izkazuje lastništvo pravne osebe ali podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih sledljivost ni omogočena prek centralne klirinško-depotne družbe ali podobnega registra (72. člen);
27.
sklepa oziroma nadaljuje korespondenčne ali kontokorentne odnose z banko, ki posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali z drugo podobno kreditno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam (73. člen);
28.
od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve sprejme plačilo v gotovini, ki presega vrednost 5.000 eurov oziroma sprejme plačilo v več med seboj povezanih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov (prvi in drugi odstavek 74. člena);
29.
stranki ali nekomu tretjemu v okviru svoje dejavnosti izplača gotovino v vrednosti, ki presega 5.000 eurov, oziroma izplača gotovino v več med seboj povezanih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov (prvi in drugi odstavek 74. člena);
30.
uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov, kadar v zvezi s transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (76. člen);
31.
uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (99. in 102. člen);
32.
ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s tem danih navodil urada (105. člen ter prvi in tretji odstavek 120. člena);
33.
ne upošteva pisne odredbe urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja določene stranke (prvi, drugi in tretji odstavek 107. člena);
34.
stranki ali tretji osebi razkrije dejstva iz prvega odstavka 134. člena tega zakona;
35.
ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga je odredila pooblaščena uradna oseba (1. točka drugega odstavka 152. člena);
36.
ne spoštuje z odločbo odrejene prepovedi o opravljanju dejavnosti iz šestega odstavka 152. člena tega zakona;
37.
uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predloži podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora, ali podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti ugotavljanja dejanskega lastnika in obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku iz 45. in 48. člena tega zakona (tretji in četrti odstavek 154. člena);
38.
inšpektorju za preprečevanje pranja denarja ne omogoči dostopa do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije ali kako drugače ovira inšpektorja pri izvajanju pooblastil (drugi odstavek 159. člena);
39.
nadzornemu organu iz 164. člena tega zakona v predpisanem roku in na predpisani način ne predloži podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem nadzornih nalog po tem zakonu (dvanajsti odstavek 164. člena).
(2)
Z globo od 6.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3)
Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.
(4)
Z globo od 1.000 do 40.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6)
Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 22. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:
2.
dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(7)
Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 22. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška, se samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo v višini do:
2.
dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(8)
Odgovorna oseba pravne osebe iz šestega odstavka tega člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega odstavka tega člena se kaznuje z globo v višini do 250.000 eurov.
(9)
Pravna oseba iz šestega odstavka tega člena, ki je kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:
2.
deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(10)
Kadar je pravna oseba iz prejšnjega odstavka oseba, kreditna ali finančna institucija, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb ali ki je odvisna družba, se za podatek o skupnem letnem prometu v predhodnem poslovnem letu upošteva letno konsolidirano poročilo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(11)
Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega odstavka tega člena, ki je kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:
2.
deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(12)
Odgovorna oseba pravne osebe iz devetega odstavka tega člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz enajstega odstavka tega člena se kaznuje z globo v višini do 500.000 eurov.
(13)
Zoper pravno osebo iz šestega in devetega odstavka tega člena ter zoper samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega in enajstega odstavka tega člena se poleg izreka globe odredi tudi trajen ali začasen umik dovoljenja za opravljanje dejavnosti, kadar pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje takšno dovoljenje.
(14)
Odredbo o trajnem ali začasnem umiku dovoljenja za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je takšno dovoljenje izdal, v postopku, ki ga uvede organ sam ali na predlog urada.
(15)
Zoper odgovorno osebo iz osmega in dvanajstega odstavka tega člena se poleg izreka globe odredi tudi začasna prepoved izvrševanja vodstvenih nalog.
(16)
Odredbo o začasni prepovedi izvrševanja vodstvenih nalog iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je izvrševanje vodstvenih nalog dovolil, v postopku, ki ga uvede organ sam ali na predlog urada.