(1)
Z globo od 750 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.
pri preverjanju istovetnosti stranke predhodno ne preveri narave registra, iz katerega bo pridobila podatke o stranki (šesti odstavek 36. člena);
2.
ne zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 54. člena tega zakona prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je zavezanec izpostavljen pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko (šesti odstavek 54. člena);
3.
ne obvesti pristojnih nadzornih organov iz 152. člena tega zakona in ne sprejme ustreznih ukrepov za odpravo tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma (četrti odstavek 82. člena);
4.
ne zagotovi, da delo pooblaščenca in njegovega namestnika opravlja oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (prvi in drugi odstavek 84. člena);
5.
uradu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter vsake spremembe teh podatkov (peti odstavek 86. člena);
6.
ne skrbi za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (drugi odstavek 87. člena);
7.
ne pripravi programa letnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma v predpisanem roku (četrti odstavek 87. člena);
8.
pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ter drugih okoliščin v zvezi s tem ne uporablja seznama indikatorjev iz prvega odstavka 92. člena tega zakona (tretji odstavek 92. člena);
9.
ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju zaposlenih, izvajanju notranje kontrole in upravljanju tveganj iz 18., 83., 84. in 87. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju ter izvedeni notranji kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma predstavljajo spremembe poslovnih procesov zavezanca (tretji odstavek 142. člena);
10.
ne vodi ločene evidence o dostopu nadzornih organov iz 152. člena tega zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 134. člena tega zakona oziroma je ta evidenca pomanjkljiva (prvi in drugi odstavek 151. člena);
11.
če ob dostopu nadzornih organov iz 152. člena tega zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 134. člena tega zakona o tem dogodku ne obvesti urada v predpisanem roku in na predpisani način (tretji odstavek 151. člena);
12.
inšpektorju ne poroča o izvršitvi odločbe v osmih dneh po poteku posameznega roka za izvršitev odločbe, s katero inšpektor zavezancu odredi zagotovitev izvajanja zakonov in drugih predpisov (tretji odstavek 162. člena).
(2)
Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3)
Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.
(4)
Z globo od 250 do 10.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Z globo od 100 do 1.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.