7. člen
(izračun vpliva spremembe deviznih tečajev)
(1)
Banka mora izračunati razliko med sedanjo vrednostjo kritnega premoženja in sedanjo vrednostjo hipotekarnih obveznic po posameznih valutah v skladu s 3. in 5. členom tega sklepa. V primeru, ko je razlika sedanjih vrednosti po premiku krivulje donosnosti pozitivna, mora banka uporabiti negativen pribitek oziroma v primeru, ko je razlika sedanjih vrednosti negativna, mora banka uporabiti pozitiven pribitek.
(2)
Banka določi pribitek iz prvega odstavka tega člena z uporabo statičnega oziroma dinamičnega pristopa.
(3)
Če se banka odloči za statični pristop, mora uporabiti naslednje pribitke v odstotkih k trenutni vrednosti tuje valute:
–
10% za vse tuje valute držav članic Evropske unije, valute držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS – MP, št. 9/05) ter Švice;
–
15% za vse tuje valute držav, ki so polnopravne članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj:
–
20% za ameriški dolar, kanadski dolar ter japonski jen;
–
vsaj 20% za tuje valute ostalih držav.
(4)
Če se banka odloči za uporabo dinamičnega pristopa, mora določiti standardni odklon dnevnih razlik med logaritmirano vrednostjo deviznih tečajev na osnovi podatkov za 250 delovnih dni nazaj. Standardni odklon za posamezni devizni tečaj se na podlagi 99-odstotnega enostranskega intervala zaupanja in 6-mesečnega obdobja razpolaganja, pomnoži s faktorjem 2,33 ter kvadratnim korenom iz 125. Tako dobljena vrednost se pomnoži s trenutno vrednostjo deviznega tečaja za posamezno tujo valuto. Rezultat predstavlja pozitivni ali negativni pribitek k trenutni vrednosti tuje valute.