5. člen
(dolgoročne obveznosti – matematične rezervacije)
(1)
Vrednotenje dolgoročnih obveznosti, razen obveznosti, ki so zapadle pred dnevom vrednotenja, se izvaja po aktuarskih načelih, ki temeljijo na razumnih pričakovanjih zavarovancev in upoštevajo obveznosti pokojninske družbe iz naslova pogodb pokojninskih zavarovanj. Obveznosti pokojninske družbe so izračunane na previdnih predpostavkah, ki vključujejo primerne presežke za morebitna neugodna odstopanja upoštevanih faktorjev.
(2)
Vrednotenje dolgoročnih obveznosti upošteva vse bodoče obveznosti pokojninske družbe, določene s splošnimi in posebnimi pogoji ter pokojninskimi načrti oziroma pravili upravljanja (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) za vsako posamezno pogodbo, pri kateri je po ZPIZ-2 treba oblikovati matematične rezervacije, upoštevajoč premije, ki bodo še plačane.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se vrednost dolgoročnih obveznosti določi v skladu z določili 6. do 13. člena tega sklepa tako, da se med drugim upošteva:
1.
vsa zajamčena izplačila, do katerih je zavarovanec upravičen, vključno z zajamčeno odkupno vrednostjo;
2.
vse bonuse oziroma dobičke, do katerih je zavarovanec upravičen bodisi samostojno bodisi skupaj z drugimi zavarovanci, ne glede na to, v kakšni obliki so izraženi;
3.
vsa upravičenja, med katerimi lahko zavarovanec izbira na podlagi pogodbe;
4.
stroške za izpolnjevanje obveznosti iz pogodb.
(4)
Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot matematične rezervacije, ki jih pokojninska družba za posameznega zavarovanca razčleni na matematične rezervacije po posameznih kritnih skladih.