23. člen
Delo preko polnega delovnega časa
Delo preko polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
Delo preko polnega delovnega časa iz prejšnjega člena lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, vendar največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto.
Izjemoma sme trajati delo preko polnega delovnega časa v primerih naravne ali druge nesreče, pri kateri je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, ki zadene organizacijo oziroma delodajalca ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali obvarujejo materialna sredstva pred nepopravljivo škodo.
Delo preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka se ne šteje kot posebni delovni pogoj.
Delodajalec lahko odloči, da morajo delavci delati preko polnega delovnega časa tudi:
V primerih iz prejšnjega odstavka se delo preko polnega delovnega časa šteje kot posebni delovni pogoj.
Delavki, ki ima otroka starega od enega do treh let, se sme naložiti, da dela več kot polni delovni čas oziroma ponoči, samo po njenem predhodnem soglasju.