31. člen
Kršitev delovnih obveznosti
Kršitev delovnih obveznosti so.
-
lažje kršitve delovnih obveznosti,
-
hujše kršitve delovnih obveznosti.
Lažje kršitve delovnih obveznosti so:
-
manjše in neponavljajoče zamujanje na delo, predčasna zapustitev delovnega mesta in odhod z dela brez dovoljenja odgovorne oseb,
-
manjša in neponavljajoča se malomarnost pri opravljanju dela, če ta za podjetje nima večjih negativnih posledic,
-
neprimeren odnos do sodelavcev,
-
opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, vozilih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
-
neupoštevanja odredb vzdrževanja reda v okviru družbe oziroma poslovnih prostorov,
-
neopravičen izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
-
širjenje netočnih informacij o poslovanju družbe.
Hujše kršitve delovnih obveznosti so:
-
neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, če je to vplivalo na potek delovnega in poslovnega procesa tako, da je delovni in poslovni proces zaustavilo ali bistveno upočasnilo,
-
nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
-
nesmotrno ali neodgovorno uporabo sredstev podjetja, s čimer se povzroči škoda, ki presega dvakratno poprečno plačo delavca v Republiki Sloveniji,
-
kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje in zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo, oziroma, če je ta škoda že nastala,
-
zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, kolikor taka prekoračitev ali zloraba povzročata škodo podjetju ali pa kršitev pravic delavcev,
-
izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt ter podajanje lažnih poslovnih informacij o organizaciji, ki je dokazana s civilno tožbo,
-
kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja, če je zaradi tega prišlo do onesnaževanja okolja, večje materialne škode ali ogrožanja človeških življenj,
-
zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da delavec brez opravičila podaljšuje bolniški dopust,
-
kršitev predpisov o obrambi in zaščiti države,
-
vožnja pod vplivom alkohola, mamil in drugih narkotičnih sredstev,
-
dejanje ali opustitev dejanja delavca, ki bistveno vpliva na izpolnjevanje ali obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda organizaciji,
-
opravljanje dela in sklepanje poslov za svoj ali tuj račun, ki sodijo v dejavnost ali delovno področje organizacije, med trajanjem delovnega razmerja,
-
vožnja brez tahografskih vložkov ali posegi v tahograf z namenom prikrivanja dejanske vožnje,
-
nedoseganje pričakovanih rezultatov dela po krivdi delavca najmanj tri mesece zaporedoma,
-
nekorekten odnos do strank, katerega posledica je hujše okrnjen ugled organizacije oziroma premoženjska škoda,
-
prekoračitev pooblastil,
-
večkratno neopravičeno zamujanje na delo in neopravičen izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan,
-
neopravičena odklonitev dela pri pisni odredbi za uvedbo nadurnega dela,
-
vsaka zloraba položaja, ne glede na to, ali je storjeno z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi, ali ne,
-
protipravno prilaščanje lastnine podjetja oziroma sodelavcev,
-
ponareditev ali uničenje listin, dajanje krivih podatkov,
-
prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
-
kršitev carinskih predpisov,
-
povzročanje nereda ali pretepa na delu v prostorih organizacije,
-
kršitev sklepov organov delodajalca in poslovnih predpisov ter pisnih navodil,
-
kršitev, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, kolektivne pogodbe podjetja oziroma splošnega akta in zakona.
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in ta kolektivna pogodba.