(1)
Če je treba za odločitev v pravici po tem zakonu ugotoviti trajno zdravstveno nezmožnost, zaradi katere postane vojaški zavarovanec invalid, telesno okvaro ali obstoj potrebe po stalni pomoči ali postrežbi drugega, daje izvid, ugotovitev in mnenje o teh dejstvih v postopku na prvi stopnji pristojna višja vojaška zdravniška komisija, v postopku na drugi stopnji pa glavna vojaška zdravniška komisija.
(2)
Vojaška zdravniška komisija iz prvega odstavka tega člena daje izvid, ugotovitev in mnenje o delovni oziroma pridobitni nezmožnosti družinskih članov vojaškega zavarovanca in družinskih članov uživalca pravice, od katere je odvisna pravica do družinske pokojnine, kakor tudi o obstoju motenj v telesnem in duševnem razvoju otroka vojaškega zavarovanca oziroma starostnega in invalidskega upokojenca, o tem, da ni možnosti za njegovo usposobitev za življenje in delo s šolanjem in poklicno rehabilitacijo, in o potrebi po njegovi stalni postrežbi in tuji pomoči.
(3)
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo izda natančnejše predpise o imenovanju, sestavi in delu vojaške zdravniške komisije, kadar opravlja zadeve iz prvega in drugega odstavka tega člena.