(1)
Vojaški zavarovanec pridobi pravice, ki jih določa ta zakon, kot da bi ga bila zadela nesreča na delu, tudi tedaj, če pretrpi med trajanjem lastnosti vojaškega zavarovanca poškodbo, povzročeno na način iz prvega odstavka 30. člena tega zakona:
1)
ko opravlja določene politične in družbene funkcije ter samoupravne in državljanske pravice;
2)
ko opravlja na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
3)
ko sodeluje pri organiziranih javnih akcijah in javnih delih ter pri akcijah, da se reši življenje občanov ali odvrne materialna škoda, ki grozi družbenemu premoženju ali premoženju občanov, pri katerih se zavarovancem-delavcem pretrpljena poškodba šteje za nesrečo na delu;
4)
pri velikih elementarnih nesrečah, ki prizadenejo cela naselja ali širša območja.
(2)
Skupščina skupnosti vojaških zavarovancev določi s svojim predpisom primere iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena.