(1)
O nerešenih zahtevah, pritožbah in tožbah v zvezi z ugotavljanjem pokojninske dobe ali uveljavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih ima nekdo kot vojaški zavarovanec oziroma kot član njegove družine, vloženih do 1. januarja 1973, odločajo po predpisih, veljavnih do omenjenega dne, organi, ki so pristojni odločati o takšnih zahtevah, pritožbah in tožbah zavarovancev-delavcev oziroma njihovih družinskih članov.
(2)
O pravici vojaškega zavarovanca, ki mu je služba prenehala do 1. januarja 1973, oziroma pravici njegovega družinskega člana, ki vložita zahtevo za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po omenjenem dnevu, se odloča po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju oziroma temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju.
(3)
Za odločanje o pravicah iz drugega odstavka tega člena prihajajo glede pristojnosti in postopka v poštev predpisi, ki veljajo za zavarovance-delavce na območju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev, na katerem je vložniku zahteve prenehala aktivna vojaška služba.
(4)
Pravice, ugotovljene po tem členu, se uskladijo po določbah 159. do 178. člena tega zakona.