12. člen
Načelo teritorialnosti
1.
Razen v primerih iz 4. člena in tretjega odstavka tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, brez prekinitve izpolnjeni v državah pogodbenicah.
2.
Razen v primerih iz 4. člena se blago s poreklom, izvoženo iz ene od držav pogodbenic v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo,
in
(b)
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3.
Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj držav pogodbenic na materialih, izvoženih iz ene od držav pogodbenic in tja ponovno uvoženih, če:
(a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v eni od držav pogodbenic ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki, omenjeni v 7. členu,
in
(b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov,
in
ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj držav pogodbenic ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.
4.
Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj držav pogodbenic. Kadar pa se v seznamu v prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj države pogodbenice z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5.
Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj držav pogodbenic, skupaj z vrednostjo tam vključenih materialov.
6.
Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadoga v drugem odstavku 6. člena.
7.
Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke iz 50. do 63. poglavja harmoniziranega sistema.
8.
Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena zunaj držav pogodbenic, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.