Pravilnik o zahtevah za trženje in o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja

Osnovne matične rastline I. stopnje se pridobijo tako, da se material, pridobljen od izvornih matičnih rastlin, cepi na vegetativno razmnožene podlage, ki so enake kategorije, ali na sejance, vzgojene v pogojih za vzdrževanje izvornih matičnih rastlin, določenih v prejšnjem členu, iz semena, pridobljenega od izvornih matičnih rastlin.

Osnovne matične rastline II. stopnje se pridobijo tako, da se material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin I. stopnje, cepi na vegetativno razmnožene podlage, ki so najmanj enake kategorije, ali na sejance, vzgojene v pogojih, v katerih se vzdržujejo osnovne matične rastline, iz semena, pridobljenega od izvornih matičnih rastlin. V primeru rastlin iz rodu Prunus L. se lahko cepi tudi na sejance, vzgojene iz uradno pregledanega certificiranega semena iz četrtega odstavka 21. člena tega pravilnika, če so bile osnovne matične rastline, od katerih se pridobiva seme, od drugih rastlin iz rodu Prunus L. oddaljene najmanj 300 m, in če so bili sejanci vzgojeni najmanj v pogojih, v katerih se vzdržujejo osnovne matične rastline.

Osnovne matične rastline se posadi na zemljišču, na katerem najmanj 4 leta niso rasle sadne rastline. Na zemljišču morajo biti pred sajenjem uradno odvzeti vzorci zemlje in s testiranjem v imenovanem laboratoriju mora biti ugotovljeno, da v zemljišču niso prisotne ogorčice vrst Globodera pallida (Stone, 1973) Behrens, 1975 in Globodera rostochiensis (Wollenweber, 1923) Behrens, 1975.

Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo biti glede zemljišča, na katerega se posadijo osnovne matične rastline, pri posameznem rodu ali vrsti sadnih rastlin izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

osnovne matične rastline jablane (Malus Mill.), hruške (Pyrus communis L.) in kutine (Cydonia Mill.) morajo biti sajene na zemljišču, kjer v varovalnem pasu 1000 m okrog zemljišča ne rastejo rastline gostiteljice Erwinia amylovora (Burril) Winslow et al.; če so gostiteljske rastline Erwinia amylovora (Burril) Winslow et al. prisotne, morajo biti brez tega škodljivega organizma;

osnovne matične rastline sadnih vrst iz rodu Prunus L. morajo biti sajene na zemljišču, ki je bilo predhodno testirano na prisotnost ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema. Okoli zemljišča v varovalnem pasu 1000 m ne sme biti rastlin, gostiteljic Plum pox potyvirusa. Če so rastline gostiteljice Plum pox potyvirusa v varovalnem pasu prisotne, morajo biti brez tega škodljivega organizma;

osnovne matične rastline oljke (Olea europaea L.) morajo biti sajene na zemljišču, ki je bilo predhodno testirano na prisotnost škodljivih organizmov Xiphinema diversicaudatum (Micoletzky, 1927) Thorne, 1939 in Verticillium dahliae Kleb.. Okoli zemljišča, na katerem je nasad osnovnih matičnih rastlin, mora biti najmanj 20-metrski varovalni pas, v katerem ne sme biti drugih rastlin vrste Olea europaea L.. Da se preprečijo možne ponovne okužbe, mora biti v primeru namakanja voda, ki se uporablja za namakanje, filtrirana.

Ne glede na določbe prejšnjega ostavka je lahko varovalni pas okoli nasada osnovnih matičnih rastlin manjši, če se osnovne matične rastline posadijo v mrežnikih. V tem primeru mora biti varovalni pas najmanj:

250 m, pri jablani (Malus Mill.) in pri sadnih vrstah iz rodu Prunus L.,

10 m, pri oljki (Olea europaea L.).

Nasad osnovnih matičnih rastlin mora biti homogeno zasajen. Osnovne matične rastline, posajene v enem nasadu osnovnih matičnih rastlin, morajo biti iste stopnje. Nasad osnovnih matičnih rastlin mora obkrožati najmanj 3 m čistega pasu, brez rastlinskega pokrova; če je 3-metrski pas zatravljen, mora biti stalno košen.

V osnovnem matičnem nasadu za pridelavo cepičev morajo biti sadne vrste in sorte sajene v ločenih vrstah. Če je v posamezni vrsti posajenih več različnih sadnih vrst ali sort, mora biti razdalja med njimi dvojna. Vsaka osnovna matična rastlina mora biti v nasadu označena, da se zagotovi sledljivost.

V osnovnem matičnem nasadu za pridelavo podlag ali semena morajo biti sadne vrste in sorte obvezno sajene v ločenih vrstah.

Vse osnovne matične rastline se mora stalno vizualno pregledovati na prisotnost škodljivih organizmov iz prilog 2, 3, in 4 tega pravilnika, ter na morebitne mutacije.

Poleg vizualnih pregledov iz prejšnjega odstavka se vsako leto odvzame vzorce rastlin za ponovno testiranje na prisotnost virusov in virusom podobnih organizmov, navedenih v stolpcu “Ponovno testiranje“ iz priloge 2 tega pravilnika:

v osnovnem matičnem nasadu I. stopnje, namenjenem za pridelavo cepičev: od največ 20% matičnih rastlin,

v osnovnem matičnem nasadu II. stopnje, namenjenem za pridelavo cepičev: od največ 10% matičnih rastlin,

v osnovnem matičnem nasadu I. stopnje, namenjenem za pridelavo podlag in semena: reprezentativni vzorec od največ 10% posajenih matičnih podlag,

v osnovnem matičnem nasadu II. stopnje, namenjenem za pridelavo podlag in semena: reprezentativni vzorec od 1 do 5% posajenih matičnih podlag.

Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo biti vse osnovne matične rastline iz rodu Prunus L., razen češnje (Prunus avium L.) in višnje (Prunus cerasus L.) vsako leto uradno testirane na Plum pox potyvirus v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje tega škodljivega organizma.

Osnovne matične rastline za pridobivanje cepičev se praviloma vzdržuje tako, da se prepreči cvetenje. Vendar pa se za preveritev sortne pristnosti osnovnih matičnih rastlin najmanj eno leto, čim prej v življenjski dobi osnovne matične rastline, pusti pridelek ter opravi pomološko kontrolo pridelka, vsako leto pa se preveri fenološke značilnosti sorte. V primeru genetsko nestabilnih sort se pomološko kontrolo pridelka in pregled fenoloških značilnosti sorte opravlja vsako leto.

Če se pri vizualnih pregledih oziroma na podlagi rezultatov testiranja odvzetih vzorcev ugotovi, da osnovna matična rastlina ni sortno pristna, oziroma da kaže znake okužb ali da je okužena z virusom ali virusom podobnim organizmom iz priloge 2 tega pravilnika, s škodljivim organizmom iz četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika ali z drugim škodljivim organizmom, navedenim v prilogi 3 tega pravilnika, jo je treba nemudoma odstraniti iz nasada, kjer se vzdržujejo osnovne matične rastline. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom iz priloge 3 tega pravilnika je treba o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.

Na mesta, kjer so bile matične rastline odstranjene, najmanj dve rastni dobi ni mogoče ponovno zasaditi z novimi matičnimi rastlinami.