Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona

Poglavitni kriterij za določitev višine prispevka so premo­ženjske razmere osumljenca. Višina prispevka je odvisna tudi od tega, ali gre za samostojno ali za kumulativno nalogo ter od vrednosti odvzete stvari ali povzročene škode.

Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje naj bi višina pri­spevka ne bila nižja od vrednosti odvzete stvari ali škode in ne višja od petkratnika teh zneskov.

Pri ostalih kaznivih dejanjih se prispevek, odvisno od tega ali gre za samostojno ali kumulativno nalogo, določi:

če gre za samostojno nalogo, v višini najmanj 250 in največ 2500 evrov;

če gre za kumulativno nalogo skupaj s plačilom škode, v višini najmanj 100 evrov in največ 1000 evrov.

Izjemoma se plačilo prispevka lahko določi v nižjem ali višjem znesku, če gre za okoliščine, ki bistveno odstopajo od drugih zadev enake vrste.

Osumljencu in oškodovancu je treba pojasniti namen pla­čila ter smeta predlagati izbiro upravičenca s seznama.

Pri mladoletnikih je treba predvsem upoštevati njihova la­stna sredstva oziroma pridobitne zmožnosti, višina vplačil pa se določi v znesku, ki praviloma ne presega ene tretjine zneska, ki bi ga v konkretnem primeru določili polnoletnemu osumljencu.

Plačila v korist javne ustanove (bolnišnice, zdravstve­ni, kulturni, socialni zavodi) in plačila v dobrodelne namene (društva, civilna združenja, humanitarne organizacije) je treba evidentirati ločeno.