Kriteriji in podlage za določitev nalog:
-
opravičilo oškodovancu (zlasti pri mladoletnih storilcih) je mogoče upoštevati kot odpravo moralne škode;
-
dopustna je kumulacija nalog iz 1. in 2. točke prvega odstavka 162. člena ZKP, zlasti v primeru, ko je dejanje storjeno iz koristoljubnosti ali naklepno;
-
če je osumljenec brezposeln ali nima sredstev za poravnavo škode oziroma plačilo prispevka, se mu naloži naloga iz 3. točke prvega odstavka 162. člena ZKP;
-
ob pristanku oškodovanca je mogoče naložiti odpravo škode v obliki dela v korist oškodovanca;
-
soglasje oškodovanca je pogoj le za izvedbo postopka o odloženem pregonu, ne pa tudi za določitev konkretne naloge;
-
pri določanju naloge lahko državni tožilec upošteva predlog oškodovanca glede načina odprave škode in višine odškodnine ter pravila odškodninskega prava.
Če državni tožilec meni, da podatki o premoženjskem stanju v ovadbi niso popolni ali resnični, jih lahko pridobi sam v skladu z 12. členom Zakona o državnem tožilstvu (ZDT).