3. člen
Splošni kriteriji za odložitev pregona
Posebej primerne zadeve za odloženi pregon so:
-
kazenske zadeve mladoletnikov, ki so prvič v postopku ali če je že v teku pripravljalni postopek, ki bi se zaradi nove ovadbe nesorazmerno podaljšal;
-
premoženjska kazniva dejanja, pri katerih so oškodovanci pravne osebe, zlasti tatvine (v trgovinah, na bencinskih servisih in pod.), goljufije (na škodo telekomunikacijskih družb, zavarovalnic in pod.), poškodovanje tuje stvari (na škodo države ali lokalne skupnosti in pod.);
-
ponarejanje listin (registrske tablice, avtobusne, železniške vozovnice, smučarske karte in pod.);
-
povzročitev splošne nevarnosti, zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (zlasti kadar gre za lažje kršitve cestnoprometnih predpisov);
-
druga kazniva dejanja kot npr. neplačevanje preživnine, kazniva dejanja zoper delovna razmerja in socialno varnost in kazniva dejanja, pri katerih ni oškodovanca ali je ta neznan;
-
zadeve, pri katerih je interes oškodovanca, da dobi čim prej povrnjeno škodo ali plačano preživnino, pomembnejši od potrebe po izvedbi kazenskega postopka in kaznovanju.
Pri odločitvi o odložitvi pregona državni tožilci upoštevajo časovno odmaknjenost storitve dejanja. Predhodno obravnavanje in prejšnje kaznovanje ni nujno ovira za odložitev pregona.
Za odloženi pregon praviloma niso primerna kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila in zoper obrambno moč države, razen če gre za lažja kazniva dejanja.
Odložitev pregona za kazniva dejanja iz drugega odstavka 162. člena ZKP je dopustna, če so podani splošni kriteriji iz tega navodila ter posebne okoliščine pri posameznih kaznivih dejanjih:
-
omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 187. člena KZ-1, če gre za t. i. mehke droge v majhni količini;
-
izsiljevanja po prvem in drugem odstavku 213. člena KZ-1, če gre za majhno premoženjsko korist;
-
poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, če gre le za enega oškodovanca in za premoženjsko škodo, ki jo je mogoče povrniti v postopku odloženega pregona;
-
izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po prvem in drugem odstavku 246. člena KZ-1, če gre za majhno premoženjsko korist.
Pri premoženjskih kaznivih dejanjih v trgovski in podobni dejavnosti odložitev pregona praviloma ni primerna, če je vrednost vzete in vrnjene stvari nižja kot 40 evrov. Ob upoštevanju subjektivnih okoliščin je v takih zadevah treba oceniti, ali ne gre za dejanje, pri katerem obstaja nesorazmerje med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.
Za uporabo odloženega pregona v teh zadevah morajo biti podane posebej utemeljene okoliščine (npr. povratek).