Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona

Državni tožilec začne postopek za odložitev kazenskega pregona tako, da istočasno pošlje osumljencu in oškodovancu vabili na narok za odložitev kazenskega pregona.

V vabilu, ki ga državni tožilec pošlje osumljencu, mora biti navedeno:

Kadar državni tožilec obravnava mladoletnega storilca ka­znivega dejanja, pošlje vabilo staršem ali skrbniku, v vabilu pa navede, naj se mladoletnik udeleži naroka v spremstvu enega od staršev ali skrbnika.

V vabilu, ki ga državni tožilec pošlje oškodovancu, mora biti navedeno:

V vabilu lahko državni tožilec oškodovanca pouči, da mu lahko posreduje tudi pisno soglasje za odložitev kazenskega pregona s predlogom, na podlagi katerega bo na naroku po vsebini opredelil nalogo, ki jo bo določil osumljencu. Če je oškodovanec pravna oseba, je ta pouk obvezen.

Kadar je oškodovanec mladoletna oseba, se povabi na razgovor starše oziroma skrbnika, glede na okoliščine zadeve pa tudi oškodovanca.

Če se kateri od vabljenih ne odzove na vabilo ali oškodo­vanec ne da pisnega soglasja, se šteje, da niso podani pogoji za postopek odloženega pregona. Enako velja v primeru, če vročitev vabila tudi po poizvedbah in preverjanju naslova osu­mljenca oziroma oškodovanca ne uspe v roku treh mesecev po začetku postopka za odložitev kazenskega pregona.

Če je v posamezni zadevi več osumljencev ali več oško­dovancev, državni tožilec glede na naravo zadeve, vrsto in obliko udeležbe in druge okoliščine odloči, ali bo narok opravil z vsemi osumljenci in oškodovanci skupaj v celoti ali le deloma ali pa ločeno oziroma posebej.