8. člen
Vabilo
Državni tožilec začne postopek za odložitev kazenskega pregona tako, da istočasno pošlje osumljencu in oškodovancu vabili na narok za odložitev kazenskega pregona.
V vabilu, ki ga državni tožilec pošlje osumljencu, mora biti navedeno:
-
da je vabljen kot osumljenec v zvezi z odločanjem o kazenski ovadbi, ki je vložena zoper njega, kratek opis in pravna opredelitev kaznivega dejanja, kakšna kazen je predpisana za kaznivo dejanje in kdo je oškodovanec;
-
da pomeni postopek za odložitev kazenskega pregona obliko izvensodnega odločanja, v katerem mu bo po navodilih državnega tožilca določena naloga, da bo pripravljenost na izpolnitev naloge odložila kazenski pregon, izvršitev naloge pa privedla do zavrženja kazenske ovadbe;
-
da ima pravico do odvetnika, ki je lahko navzoč na naroku;
-
da bo zoper njega vložen obtožni akt, če se ne bo odzval na vabilo.
Kadar državni tožilec obravnava mladoletnega storilca kaznivega dejanja, pošlje vabilo staršem ali skrbniku, v vabilu pa navede, naj se mladoletnik udeleži naroka v spremstvu enega od staršev ali skrbnika.
V vabilu, ki ga državni tožilec pošlje oškodovancu, mora biti navedeno:
-
da je v postopku za odložitev kazenskega pregona, ki pomeni obliko izvensodnega odločanja o kazenski ovadbi, vabljen kot oškodovanec, kdo je osumljenec in kakšno kaznivo dejanje mu je očitano;
-
da je nujno potrebna njegova navzočnost za uspešno izvedbo postopka, glede na to, da lahko državni tožilec odloži kazenski pregon le z oškodovančevim soglasjem;
-
da bo po razgovoru lahko predlagal nalogo, ki jo bo državni tožilec naložil osumljencu, in da bo izpolnitev te naloge pogojevala zavrženje kazenske ovadbe.
V vabilu lahko državni tožilec oškodovanca pouči, da mu lahko posreduje tudi pisno soglasje za odložitev kazenskega pregona s predlogom, na podlagi katerega bo na naroku po vsebini opredelil nalogo, ki jo bo določil osumljencu. Če je oškodovanec pravna oseba, je ta pouk obvezen.
Kadar je oškodovanec mladoletna oseba, se povabi na razgovor starše oziroma skrbnika, glede na okoliščine zadeve pa tudi oškodovanca.
Če se kateri od vabljenih ne odzove na vabilo ali oškodovanec ne da pisnega soglasja, se šteje, da niso podani pogoji za postopek odloženega pregona. Enako velja v primeru, če vročitev vabila tudi po poizvedbah in preverjanju naslova osumljenca oziroma oškodovanca ne uspe v roku treh mesecev po začetku postopka za odložitev kazenskega pregona.
Če je v posamezni zadevi več osumljencev ali več oškodovancev, državni tožilec glede na naravo zadeve, vrsto in obliko udeležbe in druge okoliščine odloči, ali bo narok opravil z vsemi osumljenci in oškodovanci skupaj v celoti ali le deloma ali pa ločeno oziroma posebej.