15. člen
– Dolžnost preiskave
1) Ob prejemu informacije, da bi lahko bila oseba, ki je storila ali domnevno storila kaznivo dejanje, opredeljeno v tej konvenciji, na njenem ozemlju, sprejme pogodbenica vse potrebne ukrepe v skladu z notranjim pravom zaradi preiskave dejstev iz informacije.
2) Ko so okoliščine utemeljene, sprejme pogodbenica, na ozemlju katere je storilec ali domnevni storilec kaznivega dejanja, primerne ukrepe v skladu z notranjim pravom, da bi s tem zagotovila prisotnost osebe zaradi kazenskega pregona ali izročitve.
3) Oseba je glede ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo nanjo, upravičena do:
a)
takojšnje vzpostavitve stika z najbližjim primernim predstavnikom države, katere državljan je, ali države, ki je sicer upravičena, da varuje pravice te osebe, če pa je oseba brez državljanstva, države, na ozemlju katere oseba običajno prebiva;
b)
obiskov predstavnika te države;
c)
seznanitve s pravicami v skladu s prejšnjima pododstavkoma.
4) Pravice iz tretjega odstavka se uveljavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, na ozemlju katere je storilec ali domnevni storilec kaznivega dejanja, ob upoštevanju določb, da morajo omenjeni zakoni omogočati popolno učinkovitost namenom, za katere se priznavajo pravice v skladu s prejšnjim odstavkom.
5) Določbe tretjega in četrtega odstavka ne vplivajo na pravico pogodbenice, ki uveljavlja jurisdikcijo v skladu s pododstavkom c prvega odstavka in pododstavkom d drugega odstavka 14. člena, da povabi Mednarodni odbor Rdečega križa, naj vzpostavi stike z domnevnim storilcem kaznivega dejanja in ga tudi obišče.