TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornika obdolženega D. G. se zavrne kot neutemeljena.

 

Ker je bilo v času veljavnosti 49. člena ZPol mogoče ukrep tajnega policijskega opazovanja in sledenja odrediti za vsa kazniva dejanja (prav tako pa je po razveljavitvi predmetnega člena za to kaznivo dejanje mogoče odrediti vsebinsko enak ukrep po 149.a členu ZKP), so zakoniti tudi dokazi, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ponarejanja listin. V sodni praksi pa je tudi sprejeto stališče, da je uporaba dokazov, zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, odrejenimi zoper drugo osebo, dopustna tedaj, kadar organi pregona ob izvajanju odredbe v okviru, kot je bila izdana, nenamerno oziroma naključno naletijo na dokaz, ki ima obremenilni značaj.

Pritožnik sicer pravilno navaja, da je bil 49. člen ZPol razveljavljen (natančneje 1., 2. in 3. odst. 49. člena ZPol) z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-272/98 z dne 23.5.2003, vendar to ne pomeni, da so vsi dokazi, pridobljeni na podlagi navedenih določb Zpol, nedovoljeni in zato nanje sodišče ne sme opreti svoje odločbe. Po navedeni odločbi ustavnega sodišča so namreč ravnanja policije v predkazenskem postopku, ki jih je urejal 1. do 3. odst. 49. člena ZPol, zakonita in v skladu z ustavo, razen če se ne ugotovi, da so policisti ravnali arbitrarno (da je šlo za nedovoljene posege) ali da ni podana sorazmernost posega glede na težo kaznivega dejanja ali glede na čas, ko se je poseg izvajal s posegom v osumljenčevo zasebnost.