Ta vsebina je neaktualna
24. člen
(premoženje, ki se ne upošteva)
(1)
Kot premoženje po tem zakonu se ne upoštevajo:
1.
stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja,
2.
premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka,
3.
premoženje, za katero ima oseba sklenjen finančni najem ali poslovni najem (lizing),
4.
predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovine iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07 in 28/09),
5.
osebni avtomobil ali enosledno vozilo v vrednosti do višine 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka,
6.
osebni avtomobil ali enosledno vozilo prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
7.
poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga posameznik ali posamezni družinski član uporablja za pridobivanje dohodka iz dejavnosti oziroma pri njem, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov,
8.
sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca ali zavarovanke (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2)
Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanova nja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja iz prejšnjega odstavka večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.