Zdravniku, ki opravlja specializacijo izven kraja stalnega bivališča svoje ožje družine in mu pripada dodatek za ločeno življenje po 90. členu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike ter po razlagi istega člena (Uradni listi RS, št. 3/04), izplačuje dodatek za ločeno življenje delodajalec, s katerim ima specializant sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Del nadomestila za ločeno življenje, ki pomeni nadomestilo stroškov stanovanja, se izplača specializantu v celotnem mesečnem znesku za vsak mesec, ko specializant specializira izven kraja stalnega bivališča svoje ožje družine, ne glede na število opravljenih delovnih dni v posameznem mesecu. Mesečni znesek dela nadomestila za ločeno življenje, ki pomeni nadomestilo stroškov prehrane, pa se takšnemu specializantu sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela v posameznem mesecu.
Pojem ožje družine po 90. členu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike obsega zakonca, izvenzakonskega partnerja, otroke, izvenzakonske otroke in posvojence zdravnika. Za ožjega družinskega člana štejejo tudi starši zdravnika, če zdravnik živi z njimi v skupnem gospodinjstvu.
Pravica do nadomestila za ločeno življenje ni vezana na Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04). Nadomestilo za ločeno življenje pripada zdravniku tudi v primeru, ko je takšno nadomestilo po davčnih predpisih obdavčeno. Citirana uredba torej ne vpliva na pravice zdravnika, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.