V reakciji, ki jo katalizira encim citrat liaza (CL), se citronska kislina pretvori v oksalacetat in acetat.
&fbco;binary entityId="0a7f6e52-09ec-4b7c-934b-7b274dc6e8ea" type="gif"&fbcc;
V prisotnosti malat dehidrogenaze (MDH) in laktat dehidrogenaze (LDH) se oksaloacetat in njegovi dekarboksilacijski derivati ter piruvat reducirajo z reducirano obliko nikotinamid adenin dinukleotidom (NADH) v L-malat in L-laktat:
&fbco;binary entityId="528d1fa6-b185-428d-9f57-67d1f06e4e59" type="gif"&fbcc;
Pri teh reakcijah je količina NADH, ki se oksidira v NAD(na +), sorazmerna s količino prisotnega citrata. Oksidacija NADH se določi z zmanjšanjem absorbcije pri valovni dolžini 340 nm.
-
Puferska raztopina pH 7,8 (0,51 M raztopina glicilglicina; pH 7,8; Zn(na 2+) (0,6 x 10(na -3) M):
7,13 g glicilglicina raztopimo v približno 70 ml dvakrat destilirane vode. pH uravnamo na 7,8 s približno 13 ml 5 M raztopine natrijevega hidroksida, dodamo 10 ml raztopine cinkovega klorida (80 mg ZnCl(2) v 100 ml H(2)O) in dopolnimo z dvakrat destilirano vodo do 100 ml.
-
Raztopina reduciranega nikotinamid adenin dinukleotida (NADH) (približno 6 x 10(na -3) M): 30 mg NADH in 60 mg NaHCO(3) raztopimo v 6 ml dvakrat destilirane vode.
-
Raztopina malat dehidrogenaze/laktat dehidrogenaze (MDH/LDH, 0,5 mg MDH/ml, 2,5 g LDH/ml): zmešamo 0,1 ml MDH (5 mg MDH/ml), 0,4 ml raztopine amonijevega sulfata (3,2 M) in 0,5 ml LDH (5 mg/ml). Pri 4 °C je ta suspenzija stabilna najmanj eno leto.
-
Citrat liaza (CL, 5 mg protein/ml): 168 mg liofilizata raztopimo v 1 ml ledeno mrzle vode. Ta raztopina ostane stabilna pri 4 °C najmanj en teden in najmanj štiri tedne, če je zmrznjena.
Pred določanjem je priporočljivo preveriti aktivnost encimov.
-
Polivinilpolipirolidon (PVPP)
Opomba: Vsi zgoraj omenjeni reagenti so dostopni komercialno.
-
Spektrofotometer, ki omogoča meritve pri 340 nm, t.j. pri valovni dolžini, pri kateri je absorpcija NADH največja.
Lahko pa se uporablja tudi sprektrofotometer z več viri svetlobe, ki omogoča meritve pri 334 nm ali 365 nm.
Ker merimo absolutno absorpcijo (ne uporabljamo umeritvenih krivulj, ampak opravimo standardizacijo z upoštevanjem ekstrakcijskega koeficienta NADH), je treba preveriti lestvice valovnih dolžin in spektralne absorbance opreme.
-
Steklene kivete z debelino optične plasti 1 cm ali plastične kivete za enkratno uporabo.
-
Mikropipete za dodajanje količin v območju volumnov od 0,02 do 2 ml.
Določanje citrata se običajno izvede neposredno v vinu brez predhodne odstranitve pigmentacije (barvil) in brez razredčevanja, če je koncentracija citronske kisline manjša od 400 mg/l. Če je večja, vino razredčimo, dokler koncentracija citrata ni od 20 do 400 mg/l (t.j. od 5 in 80 mikrog citrata v testnem vzorcu).
Rdeča vina vsebujejo veliko fenolnih spojin, zato se priporoča predhodna obdelava s PVPP.
Napravimo vodno suspenzijo približno 0,2 g PVPP in pustimo stati 15 minut. Prefiltriramo s filtrom v obliki lija.
10 ml vina damo v 50 ml erlenmajerico, dodamo vlažen PVPP, ki ga s filtra odstranimo s spatulo. Tresemo dve do tri minute. Filtriramo.
S spektrofotometrom pri valovni dolžini 340 nm določimo absorpcijo na celicah velikosti 1 cm, pri čemer zrak uporabljamo kot slepi vzorec za referenčno absorpcijo (na poti žarka ni nobene celice). V celico velikosti 1 cm damo naslednje:
-----------------------------------------------------------------
referenčna vzorčna
celica (ml) celica (ml)
-----------------------------------------------------------------
Raztopina 2.1 1,00 1,00
Raztopina 2.2 0,10 0,10
Vzorec za meritev - 0,20
Dvakrat destilirana voda 2,00 1,80
Raztopina 2.3 0,02 0,02
-----------------------------------------------------------------
Mešamo in po približno petih minutah odčitamo absorpcijo raztopine v referenčni in vzorčni celici (A1).
-----------------------------------------------------------------
Raztopina 2.4 0,02 ml 0,02 ml
-----------------------------------------------------------------
Mešamo in počakamo, dokler se reakcija ne konča (okrog pet minut) in odčitamo absorpcijo raztopin v referenčni in vzorčni celici (A(2)).
Izračunamo razliko absorpcij (A(2) – A(1)) za referenčno celico in celico z vzorcem, in dobimo DeltaAR in DeltaAS.
Na koncu izračunamo razliko med temi razlikami:
DeltaA = DeltaAR – DeltaAS
Opomba: Čas, ki je potreben, da se konča aktivnost encimov, se lahko od ene serije do druge razlikuje. Zgornja vrednost je samo referenca in jo je priporočljivo določiti za vsako posamezno serijo.
Koncentracija citronske kisline je izražena v miligramih na liter, zaokrožena na najbližje celo število.
Splošna formula za izračun koncentracije v mg/l je:
&fbco;binary entityId="b666a7e7-05ac-4bbd-a029-cf2d83358215" type="gif"&fbcc;
V = volumen testne raztopine v ml (tukaj 3,14 ml)
v = volumen vzorca v ml (tukaj 0,2 ml)
M = molekulska masa, ki jo določamo (tukaj M = 192,1 g/mol za brezvodno citronsko kislino)
d = dolžina optične poti v cm (tukaj 1 cm)
epsilon = absorpcijski koeficient NADH (pri 340 nm, e = 6,3 mmol(na -1) x 1 x cm(na -1),
Če je bil vzorec med pripravo razredčen, rezultat pomnožimo s faktorjem razredčitve.
Pri 334 nm: C = 488 x DeltaA (= 6,2 m mol(na -1) x 1 x cm(na -1))
pri 365 nm: C = 887 x DeltaA (= 3,4 m mol(na -1) x 1 x cm(na -1))
Koncentracija citronske kisline, manjša od 400 mg/l: r = 14 mg/l
Koncentracija citronske kisline, večja od 400 mg/l: r = 28 mg/l
Koncentracija citronske kisline, manjša od 400 mg/l: R = 39 mg/l
Koncentracija citronske kisline, večja od 400 mg/l: R = 65 mg/l