12. člen
(splošno)
Hlapne kisline predstavljajo homologi ocetne kisline, ki se v vinu nahajajo v prosti obliki ali pa v obliki soli.
a)
Princip metode: titracija hlapnih kislin, ki jih iz vina ločimo s parno destilacijo in titracija destilata.
Ogljikov dioksid predhodno odstranimo iz vina. Kislost prostega in skupnega žveplovega dioksida v destilatu, dobljenem pri teh pogojih, odštejemo od kislosti destilata. V primeru, da je bila vinu dodana sorbinska kislina, odštejemo od hlapne kislosti tudi kislost le-te.
Pozor: Del salicilne kisline, ki se v nekaterih državah uporablja za stabilizacijo vin pred analizo, je prisoten v destilatu. Količina salicilne kisline v destilatu mora biti določena in odšteta od hlapne kislosti. Metoda za določanje salicilne kisline je podana v točki f) tega člena.
b)
Reagenti, ki jih uporabljamo pri določanju hlapnih kislin:
-
Kristalinična vinska kislina (C(4)H(6)O(6));
-
0,1 M raztopina natrijevega hidroksida (NaOH);
-
1% raztopina fenolftaleina v 96% nevtralnem alkoholu;
-
Klorovodikova kislina, HCl (ro (20) = 1,18 do 1,19 g / ml), razredčena 1: 4 (vol: vol);
-
0,005 M raztopina joda (I(2));
-
Kristaliničen kalijev jodid (KI);
-
Raztopina škroba, 5 g / l;
5 g škroba zmešamo s 500 ml vode. Med stalnim mešanjem segrejemo do vrenja in pustimo vreti 10 minut. Dodamo 200 g natrijevega klorida. Ko se ohladi, razredčimo na 1 liter.
-
Nasičena raztopina natrijevega borata (Na(2)B(4)O(7) × 10 H(2)O), koncentracije približno 55 g / l pri 20 °C.
c)
Aparature:
1.
Aparaturo za destilacijo z vodno paro sestavljajo:
-
parni generator (para ne sme vsebovati ogljikovega dioksida),
-
bučka s parno cevko,
-
destilacijska kolona,
-
kondenzator (hladilnik).
Oprema mora zadostovati naslednjim trem testom:
a)
V bučko damo 20 ml prevrete vode. Ulovimo 250 ml destilata, dodamo 0,1 ml 0,1 M raztopine natrijevega hidroksida in 2 kapljici raztopine fenolftaleina. Rožnata barva mora biti obstojna najmanj 10 sekund. To pomeni, da para ne vsebuje ogljikovega dioksida.
b)
V bučko damo 20 ml 0,1 M raztopine ocetne kisline. Ulovimo 250 ml destilata in titriramo z 0,1 M raztopino natrijevega hidroksida. Volumen porabljene baze mora biti najmanj 19,9 ml. To pomeni, da je predestilirane najmanj 99,5% ocetne kisline.
c)
V bučko damo 20 ml 1M raztopine mlečne kisline. Ulovimo 250 ml destilata in titriramo kislino z 0,1 M raztopino natrijevega hidroksida. Volumen porabljenega natrijevega hidroksida mora biti manjši ali enak 1,0 ml, kar pomeni, da se je predestiliralo največ 0,5% mlečne kisline.
Katerakoli aparatura oziroma postopek, ki zadosti tem trem testom, zadosti zahtevam uradnih mednarodnih aparatur oziroma postopkov.
2.
Vodna črpalka
3.
Vakuumska bučka
d)
Postopek
1.
Priprava vzorca: odstranitev ogljikovega dioksida;
V vakuumsko bučko nalijemo približno 50 ml vina; s pomočjo vodne črpalke v bučki vzpostavimo vakuum za približno minuto ali dve in medtem neprenehoma stresamo.
2.
Destilacija z vodno paro:
V bučko nalijemo 20 ml vina brez ogljikovega dioksida, kot je opisano v prejšnji točki (točka d) 1. tega člena). Dodamo približno 0,5 g vinske kisline (prva alinea točke b) tega člena). Zberemo vsaj 250 ml destilata.
3.
Titracija
Titriramo z 0,1 M raztopino natrijevega hidroksida (druga alinea točke b) tega člena) ob dodatku dveh kapljic fenolftaleina (tretja alinea točke b) tega člena) kot indikatorja. Volumen porabljenega natrijevega hidroksida označimo z n ml.
Dodamo 4 kapljice razredčene raztopine klorovodikove kisline (četrta alinea točke b) 4. tega člena), 2 ml škrobovice (sedma alinea točke b) tega člena) in nekaj kristalov kalijevega jodida (šesta alinea točke b) tega člena). Volumen porabljene jodovice označimo kot n' ml.
Dodamo nasičeno raztopino natrijevega borata (osma alinea točke b) tega člena), dokler se rožnato obarvanje ponovno ne pojavi. Skupni žveplov dioksid titriramo z 0,005 M raztopino jodovice (peta alinea točke b) tega člena). Porabljeni volumen označimo z n'' ml.
e)
Podajanje rezultatov
1.
Računska metoda:
Hlapne kisline, izražene v miliekvivalentih na liter, na eno decimalno mesto natančno, so podane kot:
A = 5 × (n – 0,1×n' – 0,05×n'');
Hlapne kisline, izražene v gramih ocetne kisline na liter, na dve decimalni mesti natančno, so podane kot:
A = 0,300 × (n – 0,1×n' – 0,05×n'');
2.
Ponovljivost (repeatability), r:
r = 0,7 mekv/l;
r = 0,04 g ocetne kisline/l.
3.
Obnovljivost (reproducibility), R:
R = 1,3 mekv/l;
R = 0,08 g ocetne kisline/l.
4.
Vina s prisotno sorbinsko kislino:
Ker se 96% sorbinske kisline predestilira v destilat volumna 250 ml, moramo njeno kislost odšteti od hlapnih kislin. 100 mg sorbinske kisline odgovarja kislosti 0,89 miliekvivalentov oziroma 0,053 g ocetne kisline. Koncentracijo sorbinske kisline v mg/l določimo s pomočjo drugih metod.
f)
Določitev salicilne kisline v destilatu hlapnih kislin
1.
Princip:
Pri določanju hlapnih kislin in korekciji na žveplov dioksid pokaže prisotnost salicilne kisline vijolično obarvanje po nakisanju raztopine in dodatku železove (III) soli.
Določitev salicilne kisline, ki se ob hlapnih kislinah nahaja v destilatu, poteka v drugem destilatu enakega volumna kot tisti, v katerem smo določili hlapne kisline. V tem destilatu vsebnost salicilne kisline določamo s primerjalno kolorimetrično metodo. Koncentracijo odštejemo od hlapnih kislin destilata.
2.
Reagenti, ki jih uporabljamo pri določitvi salicilne kisline v destilatu hlapnih kislin:
-
Klorovodikova kislina, HCl (ro (20) = 1,18 do 1,19 g/l),
-
0,1 M raztopina natrijevega tiosulfata (Na(2)S(2)O(3) * 5H(2)O),
-
10% raztopina amonijevega železovega (III) sulfata ((Fe(2)(SO(4))(3) × (NH(4))(2)SO(4) × 24H(2)O)),
-
0,01 M raztopina natrijevega salicilata; raztopina vsebuje 1,60 g/l natrijevega salicilata (NaC(7)H(5)O(3)).
3.
Postopek:
-
Identifikacija salicilne kisline v destilatu hlapnih kislin:
Takoj po določitvi hlapnih kislin in korekciji na prosti in skupni žveplov dioksid damo v konično bučko 0,5 ml klorovodikove kisline (prva alinea točke f)2. tega člena), 3 ml 0,1 M raztopine natrijevega tiosulfata (druga alinea točke f) 2. tega člena) in 1 ml raztopine amonijevega železovega (III) sulfata (tretja alinea točke f) 2. tega člena). Ob prisotnosti salicilne kisline se pojavi vijolično obarvanje.
-
Določitev salicilne kisline:
Na konični bučki označimo nivo destilata. Bučko spraznimo in izplaknemo. V isto bučko damo novih 20 ml vina, parno destiliramo in zberemo destilat do predhodno narejene oznake. Dodamo 0,3 ml klorovodikove kisline (prva alinea točke f) 2. tega člena) in 1 ml raztopine železovega (III) amonijevega sulfata (tretja alinea točke f) 2. tega člena). Vsebina bučke se obarva vijolično.
V konično bučko, identično bučki iz 1. odstavka te točke, damo destilirano vodo do značke. Dodamo 0,3 ml klorovodikove kisline (prva alinea točke f) 2. tega člena) in 1 ml raztopine železovega (III) amonsulfata (tretja alinea točke f) 2. tega člena). Iz birete dodajamo 0,01 M raztopino natrijevega salicilata (četrta alinea točke f) 2. tega člena), dokler raztopina nima enakega barvnega odtenka kot tista z destilatom vina.
Volumen raztopine, ki smo jo dodali iz birete označimo z n'' ml.
-
Korekcija hlapnih kislin:
Od volumna n 0,1 M raztopine natrijevega hidroksida, ki smo ga porabili za titracijo hlapnih kislin, odštejemo 0,1 × n''ml.