19. člen
(splošno)
Prosti žveplov dioksid je definiran kot žveplov dioksid, ki je prisoten v moštu ali vinu v naslednjih oblikah: H(2)SO(3), HSO(3)(na -).
Ravnotežje med tema oblikama je funkcija pH vrednosti in temperature:
&fbco;binary entityId="985268b5-219a-4a2a-b2e9-dab8add6637f" type="gif"&fbcc;
H(2)SO(3) predstavlja molekularno obliko žveplovega dioksida.
Skupni žveplov dioksid je definiran kot vsota različnih oblik žveplovega dioksida, prisotnih v vinu v prosti obliki ali vezanih s sestavinami vina.
Principi metod:
1.
Referenčna metoda:
Za vina in mošte:
Žveplov dioksid odstranimo iz vina s tokom zraka oziroma dušika; fiksiramo in oksidiramo ga tako, da mehurčke vodimo skozi razredčeno in nevtralno raztopino vodikovega peroksida. Nastalo žveplovo(VI) kislino določimo s titracijo s standardno raztopino natrijevega hidroksida.
Prosti žveplov dioksid odstranimo iz vina z vzdrževanjem nizke temperature (10 °C).
Skupni žveplov dioksid odstranimo iz vina s segrevanjem na visoke temperature (približno 100 °C).
Za rektificirane koncentrirane mošte:
Skupni žveplov dioksid odstranimo iz predhodno razredčenega rektificiranega koncentriranega mošta s segrevanjem na visoke temperature (približno 100 °C).
2.
Hitra metoda določanja
Za vina in mošte:
Prosti žveplov dioksid določimo z direktno jodometrično titracijo.
Vezani žveplov dioksid določimo z jodometrično titracijo po alkalni hidrolizi. Ta rezultat prištejemo k rezultatu za prosti žveplov dioksid, vsota pa predstavlja skupni žveplov dioksid.