Kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti so:
a)
lažje kršitve
b)
hujše kršitve
c)
hujše kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
a)
Lažje kršitve so:
1) zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe več kot 5-krat mesečno
2) malomarno opravljanje dela
3) ponavljajoč neprimeren odnos do sodelavcev
4) neobveščanje pooblaščenega delavca o napakah in okvarah na strojih in napravah
5) nespoštovanje hišnega reda zavoda
6) neupravičeni izostanek z dela, ki traja en dan
7) neupravičena odklonitev izvršitve sklepov organov upravljanja oziroma direktorja zavoda
8) druge kršitve, ki se nanašajo na opravljanje dela, stike z obiskovalci, javnostjo in organi zavoda.
b)
Hujše kršitve so:
1) neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih dolžnosti in drugih delovnih obveznosti, če to neposredno negativno vpliva na potek delovnega procesa,
2) kršitev pravil zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi nevarnimi snovmi,
3) nezakonito razpolaganje s sredstvi zavoda,
4) namerno dajanja netočnih podatkov, ki se nanašajo na poslovodenje, upravljanje in nadzorstvo v zavodu,
5) prekoračitev pooblastil oziroma zloraba pooblastil,
6) kršitev predpisov o varstvu pri delu,
7) zavrnitve vpogleda v listine na zahtevo delavca in sindikalnega zaupnika, če je to potrebno zaradi uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja,
8) nedostojno in žaljivo vedenje nasproti obiskovalcem in sodelavcem,
9) povzročanje nereda ali pretepa na delovnem mestu,
10) večkratno neupravičeno zamujanje na delo in neupravičeni izostanek z dela v trajanju več kot en dan,
11) večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
12) neobveščanje odgovornega delavca o sicer upravičenem izostanku, če delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah,
13) neupravičena odklonitev odrejenega dela preko polnega delovnega časa,
14) protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev ali obiskovalcev,
15) vsaka zloraba položaja,
16) dajanje krivih podatkov, ponareditev ali uničenje listin,
17) povzročitev manjše škode zavodu, če je bilo delavčevo ravnanje storjeno namenoma,
18) prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v zavod ali uživanje alkoholnih pijač oziroma mamil med delom,
19) zavestna kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodnega organa,
20) izdajanje poslovne skrivnosti, ki jo določa zakon ali splošni akt,
21) neizvrševanje pravnomočne sodne odločbe v predpisanem roku,
22) večkratno ponavljanje lažjih kršitev,
23) ponarejanje zapisnikov in sklepov organov upravljanja,
24) sprejem delavca v delovno razmerje v nasprotju z zakonom in kolektivno pogodbo,
25) neupravičena odklonitev strokovnega izobraževanja, če je bil delavec nanj napoten zaradi koristi zavoda.
c)
Hujše kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja:
1) opravljanje del in sklepanje poslov za svoj ali tuj račun z delovnega področja ali dejavnosti zavoda oziroma organizacije, če to vpliva na interese zavoda oziroma delodajalca in s takim ravnanjem delavec povzroči škodo zavodu;
2) pogosto neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih dolžnosti ali obveznosti, če je to izrazito negativno in neposredno vplivalo na potek delovnega procesa;
3) nesmotrna in neodgovorna uporaba sredstev;
4) opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili mora storiti v okviru svojih pooblastil;
5) da delavec 3 mesece zapored iz neupravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela;
6) kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta in kolektivne pogodbe;
7) izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo;
8) nezakonito razpolaganje s sredstvi zavoda, ki ima znake kaznivega dejanja;
9) zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če je to povzročilo škodo zavodu ali so bile kršene pravice delavcev;
10) kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja;
11) zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da je delavec namenoma podaljševal zdravljenje ali se ni ravnal po navodilih pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije;
12) kršitev predpisov o obrambi in zaščiti.
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko, izreče tudi za vse hujše kršitve delovnih obveznosti pod točko b, če je bilo z dejanjem ali opustitvijo dolžnosti ali druge delovne obveznosti ogroženo življenje ali zdravje delavcev in obiskovalcev, povzročena večja gmotna škoda, ali bistveno ogrožen in moten delovni proces v zavodu.
Direktor izreka disciplinske ukrepe opomina in denarne kazni, ostale ukrepe pa disciplinska komisija.