Za 62. členom se dodajo novi 62.a, 62.b, 62.c, 62.č, 62.d, 62.e, 62.f, 62.g, 62.h, 62.i, 62.j, 62.k, 62.l, 62.m, 62.n in 62.o člen, ki se glasijo:
(1)
Oškodovanec lahko zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov od kršitelja ali tretje osebe, za katero trdi, da razpolaga z dokazi oziroma podatki, potrebnimi zaradi odškodninskega zahtevka, ki je vložen pri sodišču. Kršitelj pa lahko zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov od oškodovanca ali tretje osebe, za katero trdi, da razpolaga z dokazi oziroma podatki, potrebnimi za ugovarjanje zoper odškodninski zahtevek.
(2)
Razkritje dokazov oziroma podatkov se lahko zahteva, če:
a)
je glede na razpoložljiva dejstva in dokaze v zadostni meri izkazano, da obstoji odškodninska terjatev zaradi kršitev konkurenčnega prava oziroma da ta ne obstaja ali da ne obstaja v zatrjevani višini,
b)
so dokazi oziroma podatki relevantni zaradi dodatnega navajanja dejstev oziroma dokazovanja obstoja ali neobstoja odškodninske terjatve oziroma njene višine, in
c)
so dokazi oziroma podatki, katerih razkritje se zahteva, karseda določno in podrobno opisani na podlagi dejstev in dokazov, ki so osebi, ki zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov, znani pod razumnimi pogoji.
(3)
Razkritje dokazov oziroma podatkov se izvede tako, da se zagotovi sorazmernost med upravičenimi interesi vseh oseb, pri čemer se upošteva zlasti:
a)
ali je utemeljitev obstoja ali neobstoja obveznosti povrnitve škode že dovolj podprta z razpoložljivimi dejstvi in dokazi,
b)
ali gre za vsesplošno iskanje podatkov, ki verjetno niso pomembni za odločitev o obstoju oziroma neobstoju odškodninske terjatve,
c)
obseg in stroške razkritja dokazov oziroma podatkov, zlasti za tretje osebe,
č)
ali dokazi, katerih razkritje se predlaga, vsebujejo zaupne podatke, zlasti v zvezi s tretjimi osebami, in kateri so možni ukrepi za zavarovanje zaupnih podatkov.
(4)
Pri razkritju dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, se pri zagotavljanju sorazmernosti poleg okoliščin iz prejšnjega odstavka upošteva tudi:
a)
ali so v zahtevi zadosti opredeljeni narava, predmet ali vsebina dokazov oziroma podatkov ali pa gre za splošno zahtevo za razkritje dokazov oziroma podatkov v zvezi s posamezno zadevo,
b)
ali je dokaz oziroma podatek relevanten za utemeljitev odškodninske terjatve,
c)
ali zaradi učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni interes varovanja dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, v zvezi z razkritjem dokazov oziroma podatkov iz osmega odstavka tega člena,
č)
ali zaradi učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni interes varovanja dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ker lahko stranka sama doseže razkritje dokazov oziroma podatkov pri osebi iz prvega odstavka tega člena, ki ni organ, pristojen za varstvo konkurence, in
d)
ali zaradi učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni interes varovanja dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, glede na mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence, o sorazmernosti zahtevka za razkritje dokazov oziroma podatkov v skladu s tretjim odstavkom 62.č člena tega zakona.
(5)
Pri zagotavljanju sorazmernosti se ne upošteva navedba podjetja, da bi mu z razkritjem nastala premoženjska škoda zaradi odškodninske odgovornosti zaradi kršitev konkurenčnega prava.
(6)
V primeru obstoja zaupnih podatkov se lahko določi, komu se smejo razkriti dokazi, ki vsebujejo zaupne podatke, in na kakšen način se zagotovi varstvo zaupnih podatkov, zlasti z naslednjimi ukrepi:
a)
da se v določenem roku zagotovi nezaupno različico dokazov, v kateri so zaupni deli besedila izbrisani, oziroma se zagotovi kratek in jedrnat opis vsakega izbrisanega podatka,
b)
da se dovoli vpogled v dokaz, ki vsebuje zaupne podatke, samo v prostorih osebe, od katere se zahteva razkritje dokazov,
c)
da se dovoli pregled, prepis ali preslikavo zaupnih podatkov zgolj izvedencu, revizorju, odvetniku predlagatelja, predlagateljevemu zunanjemu strokovnemu pomočniku ali izvedeni priči, pri čemer se določi, da so osebe, ki jim je dovoljen pregled, prepis ali preslikava teh podatkov, dolžne varovati te podatke in jih ne smejo razkriti strankam postopka oziroma tretjim osebam, smejo pa jih uporabiti za svoje analize ter se nanje lahko sklicujejo v svojih vlogah na tak način, da zaupni podatki niso razkriti njihovim strankam ali tretjim osebam. Ob takšnem sklepu je odvetnik prost zaveze razkritja zaupnih podatkov svoji stranki, stranka pa takega razkritja ne sme zahtevati.
(7)
Oseba, od katere se zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov, lahko odreče to razkritje, če se dokaz oziroma podatki nanašajo na privilegirano komunikacijo iz 32. člena tega zakona.
(8)
Dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ki se nanašajo na:
a)
podatke, pripravljene posebej za postopek organa, pristojnega za varstvo konkurence,
b)
podatke, ki jih je med postopkom sestavil organ, pristojen za varstvo konkurence, in jih poslal strankam, ali
c)
vloge za poravnavo, ki so bile umaknjene,
ni dovoljeno razkriti, razen če se je postopek pred organom, pristojnem za varstvo konkurence, končal.
(9)
Dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ki se nanašajo na:
a)
dokaze iz prve, tretje, četrte in pete alineje petega odstavka 18. člena tega zakona,
b)
izjavo zaradi prizanesljivosti, ali
62.b člen
(odločanje o odškodninskem zahtevku)
Za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitev konkurenčnega prava se uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Kadar teče pred različnimi sodišči v Republiki Sloveniji na prvi stopnji več pravdnih postopkov zaradi uveljavljanja zahtevkov, ki izvirajo iz iste kršitve konkurenčnega prava in v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, lahko na predlog pristojnega sodišča ali stranke vrhovno sodišče s sklepom združi zadeve za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
62.č člen
(razkritje dokazov oziroma podatkov v pravdnem postopku)
(1)
Če oškodovanec ali kršitelj (v nadaljnjem besedilu: stranka) v pravdnem postopku, v katerem se uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi kršitev konkurenčnega prava, predlaga, da sodišče nasprotni stranki ali tretji osebi naloži predložitev listin oziroma razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, po zakonu, ki ureja pravdni postopek, sodišče ugodi predlogu pod pogoji iz 62.a in tega člena zakona.
(2)
Če stranka ne more iz razumnih razlogov pridobiti dokazov oziroma podatkov od nasprotne stranke ali tretje osebe, sodišče na zahtevo ali predlog stranke naloži razkritje dokazov oziroma podatkov organu, pristojnemu za varstvo konkurence.
(3)
Preden sodišče odloči o razkritju dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, sodišče obvesti organ, pristojen za varstvo konkurence, ki razpolaga s temi dokazi, ta pa lahko poda mnenje o sorazmernosti zahtevka ali predloga.
(4)
Če se zahtevek ali predlog za razkritje dokazov oziroma podatkov nanaša na zaupne podatke, sodišče lahko določi, komu se smejo razkriti dokazi oziroma podatki, ki vsebujejo zaupne podatke, in poseben način varstva zaupnih podatkov, zlasti z ukrepi iz šestega odstavka 62.a člena tega zakona. Sodišče opozori stranko in osebo iz c) točke šestega odstavka 62.a člena tega zakona, ki so ji zaupni podatki razkriti, na denarno kazen iz prvega odstavka 62.f člena tega zakona in da sta izdaja ter neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti kaznivi dejanji.
(5)
Če stranka zaradi privilegirane komunikacije iz sedmega odstavka 62.a člena tega zakona ugovarja razkritju dokazov oziroma podatkov, o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti takšnega sklicevanja odloči sodišče.
(6)
Če stranka ugovarja razkritju dokazov oziroma podatkov, ker se nanašajo na izjavo zaradi prizanesljivosti ali vlogo za poravnavo, sodišče na podlagi obrazloženega predloga stranke ali tretje osebe preveri, ali vsebina izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnavo ustreza njuni opredelitvi v 6. točki drugega odstavka 3. člena tega zakona in 21. točki prvega odstavka 3. člena tega zakona. Sodišče lahko za mnenje zaprosi organ, pristojen za varstvo konkurence, pri katerem se takšen dokaz nahaja. Sodišče o predlogu obvesti osebo, ki je podala izjavo zaradi prizanesljivosti ali vlogo za poravnavo, ta pa ima pravico, da se do njega opredeli.
(7)
Če se zahtevek ali predlog za razkritje dokazov oziroma podatkov deloma nanaša na razkritje dokazov oziroma podatkov iz osmega ali devetega odstavka 62.a člena tega zakona, deloma pa na predhodne informacije, sodišče ugodi predlogu ali zahtevku v tem delu.
(8)
Stroške postopka za razkritje dokazov oziroma podatkov krije najprej stranka, ki je zahtevala razkritje. Povrniti mora tudi stroške nasprotni stranki. Povrnitev stroškov postopka za razkritje dokazov oziroma podatkov lahko pozneje zahteva kot del pravdnih stroškov v odškodninskem postopku glede na uspeh v pravdi.
62.d člen
(omejitve uporabe dokazov oziroma podatkov, pridobljenih z dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence)
(1)
Izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnave, pridobljene z dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ni dopustno predložiti kot dokaz v tožbi za povrnitev škode zaradi kršitev konkurenčnega prava oziroma navajati dejstev, ki iz njih izhajajo.
(2)
Dokazov oziroma podatkov iz osmega odstavka 62.a člena tega zakona, pridobljenih z dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ni dopustno predložiti kot dokaz v tožbi za povrnitev škode zaradi kršitev konkurenčnega prava oziroma navajati dejstev, ki iz njih izhajajo, razen če se je postopek pred organom, pristojnim za varstvo konkurence, končal.
(3)
Dokaze oziroma podatke, pridobljene z dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, in za katere ne velja prvi ali prejšnji odstavek tega člena, lahko v tožbi za povrnitev škode zaradi kršitev konkurenčnega prava navaja oziroma predloži samo stranka, ki jih je pridobila, ali njen pravni naslednik, vključno z osebo, na katero je bil prenesen odškodninski zahtevek.
62.e člen
(posledice neizpolnitve odločbe o razkritju dokazov oziroma podatkov)
(1)
Če stranka, ki ji je naloženo razkritje dokazov oziroma podatkov, ne izvrši ali zavrne izpolnitev odločbe o razkritju dokazov oziroma podatkov, ter če stranka uniči ali skrije relevantne dokaze oziroma podatke, sodišče v odškodninskem postopku odloči o stroških postopka po prostem preudarku.
(2)
Če tretja oseba ne izvrši ali zavrne izvršitev pravnomočnega sklepa za razkritje dokazov oziroma podatkov, izvrši sodišče sklep za razkritje dokazov oziroma podatkov po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka.
(1)
Če sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku, odredi ukrepe za varstvo zaupnih podatkov iz šestega odstavka 62.a člena tega zakona, in oseba, ki so ji razkriti zaupni podatki, v času trajanja odškodninskega postopka ne izvrši ukrepa za zavarovanje zaupnih podatkov ali ravna v nasprotju z njim, lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi v znesku do 5.000 eurov, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku, odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu pa v znesku od 5.000 do 100.000 eurov.
(2)
Če stranka ali tretja oseba uniči ali skrije relevantne dokaze oziroma podatke v času od vložitve zahteve ali predloga za razkritje dokazov oziroma podatkov do odločbe sodišča o razkritju, ji lahko sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku, izreče denarno kazen v znesku do 5.000 eurov.
(3)
Če stranka ali njen zakoniti zastopnik ravna v nasprotju z 62.d člena tega zakona, lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi v znesku do 500 eurov, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu pa v znesku do 5.000 eurov.
(4)
Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. V sklepu določi rok, v katerem mora dolžnik denarno kazen plačati. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
(5)
Zoper sklep o izreku denarne kazni po tem členu je dovoljena pritožba.
(6)
Če je bila denarna kazen izrečena odvetniku ali odvetniškemu kandidatu, sodišče o tem obvesti odvetniško zbornico.
(7)
Denarna kazen, izrečena v skladu z določbami tega člena, ni ovira za izrek kazni ali sankcije zaradi kaznivega dejanja ali prekrška.
62.g člen
(učinek odločbe organa, pristojnega za varstvo konkurence)
(1)
Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo agencije o kršitvi ali pravnomočno odločbo o kršitvi, izdano v postopku sodnega varstva zoper odločbo agencije.
(2)
Če je obstoj kršitve konkurenčnega prava ugotovljen s pravnomočno odločbo organa druge države članice ali pravnomočno odločbo sodišča druge države članice Evropske unije, ki je na podlagi rednega pravnega sredstva pristojno za presojo odločb organa druge države članice, se domneva, da so kršitelji, določeni v odločbi o kršitvi, ravnali protipravno, pri čemer je dopusten nasproten dokaz.
(3)
Obveznosti iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena ne posegata v pravice in obveznosti na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
62.h člen
(posebna pravila glede solidarne odgovornosti za mala in srednja podjetja)
(1)
Kršitelj, ki ima manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov eurov, ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov eurov, je odgovoren le svojim neposrednim in posrednim kupcem, če dokaže, da:
a)
je njegov tržni delež na upoštevnem trgu v času kršitve konkurenčnega prava ves čas pod 5 %, in
b)
bi uporaba splošnih pravil o solidarni odgovornosti nepopravljivo ogrozila njegovo gospodarsko sposobnost preživetja, njegova sredstva pa bi izgubila celotno vrednost.
(2)
Kršitelj iz prejšnjega odstavka je solidarno odgovoren tudi drugim oškodovancem, če ti od drugih podjetij, ki so odgovorna za isto kršitev konkurenčnega prava, ne morejo pridobiti popolne odškodnine.
(3)
Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja, če je:
a)
imel kršitelj vlogo vodje pri kršitvi konkurenčnega prava ali je prisilil druga podjetja k sodelovanju pri kršitvi, ali
b)
bila zoper kršitelja predhodno izdana pravnomočna upravna ali sodna odločba o kršitvi konkurenčnega prava, ki ni povezana z zatrjevano kršitvijo konkurenčnega prava v odškodninskem zahtevku.
62.i člen
(posebna pravila glede solidarne odgovornosti za kršitelja, ki mu je odpuščena globa)
(1)
Kršitelj, ki mu je odpuščena globa, je solidarno odgovoren le:
a)
svojim neposrednim ali posrednim kupcem ali dobaviteljem, in
b)
drugim oškodovancem, če ti od drugih podjetij, ki so odgovorna za isto kršitev konkurenčnega prava, ne morejo pridobiti popolne odškodnine.
(2)
Zastaranje odškodninske terjatve zaradi kršitev konkurenčnega prava, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, ne teče med kršiteljem, ki mu je odpuščena globa, in oškodovancem, ki ni njegov neposreden ali posreden kupec ali dobavitelj, v času od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek zoper druge kršitelje, in se nadaljuje naslednji dan, odkar oškodovanec ni mogel pridobiti popolne odškodnine od drugih solidarnih dolžnikov. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok.
(3)
Ne glede na pravico solidarnega dolžnika, da zahteva od drugega solidarnega dolžnika, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj, znesek plačila solidarnega dolžnika, ki mu je odpuščena globa, ne sme preseči višine škode, ki jo je ta povzročil svojim neposrednim ali posrednim kupcem ali dobaviteljem.
(4)
Solidarni dolžnik, ki mu je odpuščena globa, povrne drugim solidarnim dolžnikom, ki so plačali škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava in je nastala oškodovancem, ki niso neposredni ali posredni kupci ali dobavitelji kršiteljev, regresni zahtevek, ki se odmeri glede na njegov delež odgovornosti za to škodo.
(1)
Terjatev za povrnitev povzročene škode zaradi kršitev konkurenčnega prava zastara v roku petih let, odkar je kršitev konkurenčnega prava prenehala in odkar je tožnik izvedel ali se od njega razumno pričakuje, da je lahko izvedel za:
a)
ravnanje kršitelja in dejstvo, da to ravnanje predstavlja kršitev konkurenčnega prava,
b)
škodo, ki je nastala zaradi kršitev konkurenčnega prava, in
(2)
V vsakem primeru zastara terjatev iz prejšnjega odstavka v roku desetih let, odkar je škoda nastala. Rok ne začne teči, dokler kršitev konkurenčnega prava ne preneha.
(3)
Zastaranje odškodninske terjatve ne teče v času od dneva, ko organ, pristojen za varstvo konkurence, izvede dejanje za namene preiskave ali postopka zaradi kršitve konkurenčnega prava, do dneva, ko preteče eno leto po pravnomočnosti odločbe o kršitvi ali drugačnem zaključku postopka. Čas ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok.
(4)
Zadržanje zastaranja iz prejšnjega odstavka vpliva na tek zastaralnega roka iz prvega in drugega odstavka tega člena.
62.k člen
(posebna pravila za določanje odškodnine)
(1)
Pri odmeri odškodnine po prostem preudarku po zakonu, ki ureja pravdni postopek, lahko sodišče upošteva tudi del dobička kršitelja, ki je bil pridobljen s kršitvijo konkurenčnega prava.
(2)
Domneva se, da karteli povzročajo škodo, razen če kršitelj dokaže nasprotno.
(3)
Sodišče lahko zaprosi agencijo, da v 30 dneh od prejema zaprosila sporoči sodišču mnenje glede določitve višine škode. Če agencija oceni, da je njena pomoč primerna, sodišču sporoči mnenje, sicer se šteje, da je agencija ocenila, da njena pomoč ni primerna.
(4)
Sodišče lahko zaprosi tudi organ druge države članice za mnenje glede določitve višine škode.
(5)
Agencija na zaprosilo sodišča druge države članice Evropske unije sporoči mnenje glede določitve višine škode, če oceni, da je njena pomoč primerna.
(1)
Razlika med dejansko plačano ceno in ceno, ki bi veljala, če ne bi bilo kršitve konkurenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: razlika v ceni), predstavlja navadno škodo, pri čemer višina odškodnine za navadno škodo na kateri koli stopnji dobavne verige ne sme presegati višine razlike v ceni, ki je bila prenesena na to stopnjo dobavne verige. Pri izračunu višine navadne škode se ne upošteva zmanjšanje škode, ki jo doseže oškodovanec z ukrepi zmanjšanja stroškov.
(2)
Ne glede na celoten ali delni prenos razlike v ceni na naslednjo stopnjo dobavne verige ima oškodovanec pravico do odškodnine za izgubljeni dobiček, ko celotni ali delni prenos razlike v ceni na naslednjo stopnjo dobavne verige povzroči oškodovancu manjšo prodajo oziroma manjše nakupe.
(3)
Toženec lahko ugovarja, da je tožnik v celoti ali delno prenesel razliko v ceni na naslednjo stopnjo dobavne verige. Dokazno breme nosi toženec.
(4)
Za dokazovanje utemeljenosti ugovora iz prejšnjega odstavka lahko toženec predlaga oziroma zahteva, da sodišče naloži tožniku ali tretji osebi razkritje dokazov oziroma podatkov.
(5)
Določbe tega in 62.m člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, kadar je kršitev konkurenčnega prava povezana z neposredno ali posredno dobavo kršitelju.
62.m člen
(odškodninske tožbe posrednih kupcev)
(1)
Če sta temelj ali višina odškodninskega zahtevka odvisna od tega, v kakšni višini je bila razlika v ceni prenesena naprej na tožnika, ki je posredni kupec, je tožnik dolžan dokazati obstoj in obseg prenosa razlike v ceni nanj. Tožnik lahko z obrazloženim predlogom predlaga ali zahteva, da sodišče naloži tožencu ali tretji osebi razkritje dokazov oziroma podatkov.
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka se domneva, da je razlika v ceni prenesena na tožnika, ki je posredni kupec, če ta dokaže, da:
a)
je toženec kršil konkurenčno pravo,
b)
je bila razlika v ceni, ki je bila prenesena na neposrednega kupca toženca, posledica kršitve konkurenčnega prava, in
c)
je kupil blago ali storitev, ki je predmet kršitve konkurenčnega prava, oziroma je kupil blago ali storitev, ki izhaja iz blaga ali storitve, ki je predmet kršitve, ali pa vsebuje takšno blago ali storitve.
(3)
Prejšnji odstavek se ne uporablja, če toženec dokaže, da razlika v ceni ni bila v celoti ali delno prenesena na tožnika.
(4)
Sodišče pri oceni, ali je toženec uspel dokazati, da je tožnik v celoti ali delno prenesel razliko v ceni, ter ali je tožnik uspel dokazati, da je bila razlika v ceni prenesena nanj, upošteva tudi:
a)
odškodninske tožbe v zvezi z isto kršitvijo konkurenčnega prava, ki so jih vložili tožniki z drugih stopenj dobavne verige,
b)
pravnomočne sodbe, izdane na podlagi tožb iz prejšnje točke,
c)
relevantne javno dostopne informacije, ki izhajajo iz primerov javnopravnega izvajanja konkurenčnega prava in se nanašajo na odškodninski zahtevek.
(5)
Če se ugotovi, da je bila razlika v ceni v celoti ali delno prenesena na naslednjo stopnjo dobavne verige, višine prenesene razlike v ceni pa se ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, sodišče po prostem preudarku oceni, kateri del razlike v ceni se je prenesel naprej.
62.n člen
(prekinitev postopka zaradi sporazumnega reševanja sporov)
Sodišče na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus sporazumne rešitve spora glede odškodninskega zahtevka, kadarkoli prekine pravdni postopek za čas trajanja sporazumnega reševanja spora, vendar največ za dve leti.
62.o člen
(učinek sklenjene poravnave na druge odškodninske tožbe)
(1)
Oškodovanec, ki je sklenil poravnavo z enim ali več solidarnimi dolžniki, ima pravico od solidarnih dolžnikov, ki niso sklenili poravnave, terjati le višino odškodnine, ki je zmanjšana za delež vsakega solidarnega dolžnika, s katerim je oškodovanec sklenil poravnavo.
(2)
Preostali znesek odškodnine oškodovanca, ki je sklenil poravnavo, se lahko izterja le od solidarnih dolžnikov, ki niso sklenili poravnave. Solidarni dolžniki, ki niso sklenili poravnave, ne morejo od solidarnega dolžnika, ki je sklenil poravnavo, terjati, da prispeva k plačilu preostalega zneska odškodnine.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko oškodovanec izterja preostali znesek odškodnine od solidarnega dolžnika, ki je sklenil poravnavo, če solidarni dolžniki, ki niso sklenili poravnave, ne morejo plačati preostalega zneska odškodnine, razen če se solidarni dolžnik in oškodovanec v poravnavi dogovorita drugače.
(4)
Oškodovanci, ki niso sklenili poravnave, lahko zahtevajo povrnitev škode od vseh solidarnih dolžnikov, upoštevajoč posebna pravila glede solidarne odgovornosti.
(5)
Sodišče pri določitvi višine regresnega zahtevka, ki ga lahko solidarni dolžnik zahteva od drugega solidarnega dolžnika, v skladu z njegovim deležem odgovornosti za škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava, upošteva tudi odškodnino, ki jo je ta solidarni dolžnik plačal na podlagi predhodno sklenjene poravnave z drugimi oškodovanci.«.