1.
Z medsebojnim sporazumom lahko pristojni organi dveh ali več pogodbenic za določen namen in omejen čas, ki se lahko soglasno podaljša, sestavijo skupno preiskovalno skupino za izvajanje kazenskih preiskav v eni ali več pogodbenicah, ki so skupino sestavile. Sestava skupine je navedena v sporazumu.
Skupna preiskovalna skupina se lahko še zlasti sestavi, kadar:
a)
so preiskave kaznivih dejanj v eni od pogodbenic težavne in zahtevne ter zahtevajo povezovanje z drugimi pogodbenicami;
b)
več pogodbenic preiskuje kazniva dejanja, pri katerih okoliščine primera zahtevajo njihovo usklajeno ukrepanje.
Zaprosilo za oblikovanje skupne preiskovalne skupine lahko vloži katera koli zadevna pogodbenica. Skupina se oblikuje v eni od pogodbenic, v kateri naj bi potekale preiskave.
2.
Poleg informacij, omenjenih v ustreznih določbah 14. člena konvencije, morajo zaprosila za oblikovanje skupne preiskovalne skupine vključevati predloge za sestavo skupine.
3.
Skupna preiskovalna skupina deluje na ozemlju pogodbenic, ki skupino oblikujejo, pod naslednjimi splošnimi pogoji:
a)
vodja skupine je predstavnik pristojnega organa, ki sodeluje v kazenski preiskavi, iz pogodbenice, v kateri skupina deluje. Vodja skupine ukrepa v mejah svojih pristojnosti po notranjem pravu;
b)
skupina izvaja svoje operacije v skladu z zakonodajo pogodbenice, v kateri deluje. Člani in dodeljeni člani skupine opravljajo svoje naloge pod vodstvom osebe iz pododstavka a), pri čemer upoštevajo pogoje, ki so jih določili njihovi lastni organi v sporazumu o oblikovanju skupine;
c)
pogodbenica, v kateri skupina deluje, uredi vse, kar je potrebno za organizacijo njenega delovanja.
4.
V tem členu so člani skupne preiskovalne skupine iz pogodbenice, v kateri skupina deluje, navedeni kot »člani«, člani iz drugih pogodbenic pa kot »dodeljeni člani«.
5.
Dodeljeni člani skupne preiskovalne skupine imajo pravico, da so prisotni pri izvajanju preiskovalnih ukrepov v pogodbenici, v kateri skupina deluje. Vendar pa lahko vodja skupine iz določenih razlogov v skladu z zakonodajo pogodbenice, v kateri skupina deluje, odloči drugače.
6.
Dodeljenim članom skupne preiskovalne skupine lahko vodja skupine v skladu z zakonodajo pogodbenice, v kateri skupina deluje, zaupa izvajanje določenih preiskovalnih ukrepov, če to odobrijo pristojni organi pogodbenice, v kateri skupina deluje, in pogodbenice, ki je te člane dodelila.
7.
Kadar je za delo skupne preiskovalne skupine potrebno, da se v eni od pogodbenic, ki so oblikovale skupino, izvedejo določeni preiskovalni ukrepi, lahko člani, ki jih je ta pogodbenica dodelila skupini, zahtevajo, da njihovi pristojni organi izvedejo te ukrepe. Ti ukrepi se v tej pogodbenici proučijo pod pogoji, ki bi veljali, če bi se zanje zaprosilo v notranji preiskavi.
8.
Kadar skupna preiskovalna skupina potrebuje pomoč pogodbenice, ki ni ena od tistih, ki so oblikovale skupino, ali pa tretje države, lahko pristojni organi države, v kateri skupina deluje, vložijo zaprosilo pri tej drugi državi v skladu z ustreznimi dokumenti ali dogovori.
9.
Dodeljeni član skupne preiskovalne skupine lahko v skladu s svojim notranjim pravom in v mejah svojih pristojnosti da skupini informacije, ki so na voljo v pogodbenici, ki ga je dodelila, za namene kazenske preiskave, ki jo skupina izvaja.
10.
Informacije, ki jih zakonito pridobi član ali dodeljeni član, medtem ko sodeluje v skupni preiskovalni skupini, in ki sicer niso na voljo pristojnim organom zadevnih pogodbenic, se lahko uporabljajo za naslednje namene:
a)
za namene, za katere je bila skupina oblikovana;
b)
za odkrivanje, preiskovanje in kazenski pregon drugih kaznivih dejanj, če je pogodbenica, v kateri so informacije na voljo, izdala predhodno soglasje. Izdaja takšnega soglasja se lahko odkloni samo v primerih, ko bi uporaba takšnih informacij ogrozila kazensko preiskavo v zadevni pogodbenici, ali pa v primerih, ko bi pogodbenica lahko odklonila medsebojno pravno pomoč;
c)
da bi se preprečila neposredna in resna grožnja javni varnosti in – brez vpliva na pododstavek b – če se pozneje uvede kazenska preiskava;
d)
za druge namene do takšne mere, kolikor se o tem dogovorijo pogodbenice, ki so skupino oblikovale.
11.
Ta člen ne vpliva na katere koli obstoječe določbe ali dogovore o oblikovanju ali delu skupnih preiskovalnih skupin.
12.
V obsegu, ki ga dopušča zakonodaja zadevnih pogodbenic ali določbe katerega koli pravnega dokumenta, ki ga te pogodbenice medsebojno uporabljajo, se lahko pogodbenice dogovorijo, da osebe, ki niso predstavniki pristojnih organov pogodbenic, ki so oblikovale skupno preiskovalno skupino, sodelujejo pri njenih dejavnostih. Pravice, ki so podeljene članom ali dodeljenim članom skupine na podlagi tega člena, za te osebe ne veljajo, razen če ni v dogovoru izrecno določeno drugače.