Posebni ukrepi, ki jih upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čim manjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so:
-
učinkovita raba odpadne toplote odpadnih voda iz virov onesnaževanja,
-
uporaba obtočnega hladilnega postopka s čimmanjšimi izgubami v hladilnem sistemu krožeče vode oziroma s čim višjim koeficientom kondenzacije,
-
uporaba pretočnega hladilnega postopka samo v izjemnih primerih,
-
večkratna uporaba hladilne vode z zaporedno postavitvijo pretočnih hladilnih sistemov zlasti v obrtnih in industrijskih procesih,
-
opustitev rabe podtalnice, razen obrežnega filtrata v neposredni bližini tekoče vode, če je možna nadomestitev z zajemom vode iz površinskih vodotokov,
-
opustitev rabe vode iz vodooskrbnih sistemov pitne vode za namene hlajenja v pretočnem hladilnem sistemu,
-
dosledno ločevanje hladilnih sistemov od siceršnjih sistemov odpadnih voda,
-
prednostna uporaba površinskih kondenzatorjev in opuščanje uporabe mešanih kondenzatorjev;
-
uporaba korozijsko obstojnih materialov oziroma kombinacij materialov in uporaba pasivnih ali aktivnih ukrepov za zaščito pred korozijo za varovanje hladilnih sistemov ter usklajevanje ukrepov za kondicioniranje krogotočne vode z lastnostmi materialov hladilnega sistema,
-
opuščanje uporabe kromatov, nitritov, merkaptobenztiazola in drugih imidazolov kot sredstev za zaščito pred korozijo,
-
opustitev uporabe cinkovih spojin kot sredstev za zaščito pred korozijo v glavnih hladilnih krogotokih elektrarn,
-
preprečevanje rasti mikrobov v hladilnih sistemih z ukrepi, kot so izključevanje praznih prostorov v cevovodih, opustitev uporabe organskih polimernih materialov z visokim deležem monomerov ali z občasno uporabo biocidov za preprečevanje rasti mikroorganizmov,
-
opustitev trajne uporabe biocidov z izjemo vodikovega peroksida, ozona ali UV žarkov,
-
opustitev uporabe živosrebrovih organskih, organokositrnih ali drugih organkovinskih spojin (vezave kovine in ogljika),
-
opustitev uporabe kvarternih amonijevih spojin,
-
uporaba takih netoksičnih snovi pri uporabi disperzijskih sredstev, za katere iz podatkov varnostnega lista sledi, da razgradijo v štirinajstih dneh več kot 80 odstotkov mikroorganizmov, merjeno s preskusnimi metodami iz standarda SIST ISO 7827,
-
upoštevanje ekotoksikoloških podatkov iz varnostnih listov uporabljenih kemikalij,
-
opustitev uporabe etilendiaminotetraocetne kisline (EDTA) in dietileno- triaminopentaocetne kisline (DTPA), njunih homologov ter njunih soli,
-
opustitev uporabe drugih aminopolikarbonskih kislin, njihovih homologov ter njihovih soli kot disperzijskih sredstev oziroma sredstev za stabilizacijo trdote,
-
ponovna uporaba odpadnih voda iz hladilnih sistemov za tehnološko vodo, vodo za izpiranje ali čiščenje, z namenom zmanjšanja porabe sveže vode.
Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka je uporaba klora, broma ali klor oziroma brom oddajajočih mikrobiocidov dopustna samo pri sunkovni obdelavi. Med sunkovno obdelavo mora biti hladilni sistem ali tisti del hladilnega sistema, ki je predviden za sunkovno obdelavo, zaprt. Če pretočnega hladilnega sistema ni mogoče zapreti za čas trajanja sunkovne obdelave, je dopustna sunkovna obdelava pri odprtem sistemu (ali odprtem delu sistema) tako, da trajanje dodajanja mikrobiocidov ni večje od štirikratnika teoretičnega hidravličnega časa zadrževanja vode v sistemu oziroma v delu sistema in da taka sunkovna obdelava ni potrebna več kot enkrat na dan.
Standard SIST ISO 7827 je na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo.