(1)
Ob uvrstitvi sodnikov ustavnega sodišča in generalnega sekretarja ustavnega sodišča sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v plačne razrede, se ne upošteva določba 49.č člena zakona.
(2)
Če bi ustavni sodnik, sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec po določitvi plače v skladu s tem zakonom prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, ki jo je prejemal po predpisih, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, ali kot je znesek plače, ki ga je prejemal po predpisih, ki so veljali do začetka obračuna plač v skladu s tem zakonom, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika med primerljivima zneskoma.
(3)
Primerljivi znesek plače po predpisih, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, je znesek, določen v skladu s petim odstavkom 49.f člena zakona. Primerljivi znesek plače po predpisih, ki so veljali do začetka obračuna plač v skladu s tem zakonom, je znesek, določen v skladu s šestim odstavkom 49.f člena zakona.
(4)
Primerljivi znesek plače, določen v skladu s tem zakonom, je plača, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost.