24. člen
(vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi)
Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju ne sme poslabšati. Pri odvodnji poplavnih vod s tega območja je potrebno upoštevati današnji režim in preprečiti vpliv na prerazporeditev poplavnih vod. Investitor mora izvesti potrebne ureditve na območjih, kjer se občasno pojavlja visoka podtalnica.
Na poplavnem območju Biča je visoka stopnja občutljivosti vodonosnika (IC), občutljivost na ostalem delu trase pa je zmerna do majhna (IIC – IIIC), razen na mestih, kjer se vkoplje v apneno hribino. Gladina podzemne vode na območju Biča niha med kotama 227 in 305 m n.m. Pri projektiranju se upošteva kota najvišje vode, to je 305 m n.m.
Za ohranitev stanja je potrebno:
-
izvesti geodetske posnetke današnje prelivne vode od Pul proti podhodu za Podboršt,
-
zagotoviti odvod poplavne vode čez travnate in njivske površine od Pul proti Podborštu z ureditvijo odvodnega jarka od današnjega podhoda pod H1 do razlivnega območja pri Podborštu,
-
urediti in očistiti požiralnik Dobravska jama za odvodnjo padavinskih in zalednih vod;
-
na poplavnem območju Pule zagotoviti prepuste pod nasipi priključka, tako da bo možen pretok zalednih in poplavnih voda po celotnem poplavnem območju. Pri tem gre za prepuste tudi pod nizkimi nasipi na priključkih na cesto Bič–Pristavica;
-
urediti odtoke odpadnih vod (komunalnih in tehnoloških) iz naselij Zagorica, Dobravica, Bič in Pristavica tako, da se odpadne vode ne bodo razlivale po poplavnem območju;
-
proučiti vplive avtoceste na zaledne in meteorne vode z območij Pristavice (Griča), Zagorice in Dobravice ter upoštevati rešitve, ki ne bodo poslabševale razmer na poplavnem območju Pule–Dobravska jama;
-
v fazi projektne dokumentacije preveriti možnost, da se z geofizikalnimi preiskavami in sondiranjem (geomehanska vrtina, izračun potrebnega izkopa) ugotovljene zakrasele depresije v podlagi kamionskega platoja na robu sedanjega nasipa ob cesti Dobravica–Bič, na zemljišču s parc. št. 926/1, 927/2 in 929/2 k.o. Zagorica uporabijo kot zadrževalne oziroma ponikalne površine. Na podlagi raziskav se za nemoteno komuniciranje podzemnih in površinskih voda na poplavnem območju Biča obstoječi plato odstrani.
V projektni dokumentaciji je treba predvideti, da se za nasipe uporabi material s čim večjo možno efektivno poroznostjo in filtracijsko sposobnostjo.
Predvidena trasa nikjer ne poteka čez varovano ozemlje vodnih virov ali čez območje potencialnih vodnih virov. Predvidi se izvedbo zaščite, ki ustreza občutljivosti tega vodonosnika oziroma vodnega vira (Smernice za določitev načina zaščite podzemne vode na območju avtoceste, DARS 1999).
Odvodnjavanje cestnega telesa
Na celotnem odseku avtoceste se v naravni odvodnik (ponikovalnice) spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Celoten sistem odvajanja padavinske vode s cestišča na poplavnem območju Biča mora biti izveden vodotesno. Vse padavinske vode s cestnih površin se preko požiralnikov navezujejo na kanalizacijske cevovode in obcestne jarke, ki se navezujejo na zadrževalne bazene – čistilne objekte z zbiralci olj in usedalniki nesnage. Odvedene vode se po čiščenju na zadrževalnih bazenih – čistilnih objektih z vgrajenimi koalescentnimi filtri izpustijo v ponikovalnice.
Pri dimenzioniranju bazenov se upošteva kritično količino najbolj onesnažene vode in sicer naliv s povratno dobo 1 leto z intenziteto 160 l/s/ha.
Zadrževalni bazeni Z1, Z2, Z3, Z4 in Z4a morajo biti zgrajeni vodotesno, z vgrajeno neprepustno varjeno folijo in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je zagotoviti redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih se obravnava kot posebni odpadek. Zadrževalnika Z1, Z4 in Z6 so betonski, ostali pa so v zemeljski izvedbi.
Cestišča vseh priključnih cest in deviacij se odvodnjava z odprtimi obcestnimi jarki.
Okolice bazenov ter ponikovalnic se obsadi z avtohtonim zelenjem. Vsi objekti se zavarujejo z žično ograjo in vstopnimi vrati.
Pri sanaciji požiralnika na zemljišču s parc. št. 926/1, 927/2, 929/2 in 960, k.o. Zagorica se upošteva izpust meteornih vod z utrjenih površin.
Za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v podtalnico in za njihovo odstranitev.
Podzemne vode
Vpliv dogajanj na površini je na podzemne vode zaradi kraškega zaledja neposreden. Med gradnjo je zato treba preprečiti neposredno pronicanje odpadnih in izcednih vod v tla, temu primerno naj se uredijo transportne poti oziroma uredi začasno odvodnjavanje z delovnih površin. Pri postavitvi kakršnihkoli začasnih objektov, naprav in deponij je treba upoštevati lego in delovanje ponorov ter zagotoviti, da poseg ne bo negativno vplival na razmere v podzemnih vodah. Pri gradnji se uporabljajo le transportni in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Za začasne deponije se uporabi utrjene površine na gradbišču in kamnolome, ki so zunaj območja tega lokacijskega načrta in nimajo stika s podzemnimi vodami. Za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno predvideti ukrepe za takojšnjo odstranitev materiala na ustrezno odlagališče za začasne deponije.