13. člen
(splošni pogoji)
Projekt za pridobitev dovoljenja za gradnjo avtoceste mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste
Varnostne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi ustrezne višine, izjemoma se dopusti izvedba drugačnih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Avtocesta je omejena z varovalno žično ograjo višine 1,8 do 2,5 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp.
Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom.
Objekti na avtocesti
Cestni objekti (nadvoza, podvoz, podhod), portali obeh pokritih vkopov, cestna oprema in protihrupna zaščita morajo biti arhitekturno oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja, v skladu s tipiko prostora ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Objekti morajo biti oblikovani tako, da se čimbolj vključujejo v krajinsko podobo prostora in ustrezno obsajeni. Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju protihrupne zaščite na območju Biča in oblikovanju nadvoza na območju Medvedjeka. Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente.
Priključek
Območje priključka se arhitekturno in krajinsko oblikuje ter ustrezno zasadi, tako da se zagotovi čim večja vpetost v prostor in zmanjša vidna izpostavljenost posega.
Posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora
Oblikovanje reliefa
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu. Pokrita vkopa se izvedeta skladno z naravno konfiguracijo terena. Brežine nasipov morajo biti oblikovane čim bolj razgibano, kjer je potrebno, naj bodo stopničaste ter polagoma izpeljane v obstoječi teren. Širina vmesnih berm ni enotna, temveč se spreminja, glede na oblikovanost okoliškega terena. Brežine vkopov se oblikujejo razgibano, spodnje brežine tik ob avtocesti se lahko oblikujejo strmeje (maksimalne višine 8 m), zgornje pa bolj položno z izpeljavo v obstoječi teren. Posamezni ostanki terena, ki nastajajo ob manjših vkopih in v vmesnem prostoru med traso avtoceste in rekultivirano traso hitre ceste, se odstranijo oziroma poravnajo skladno z oblikovanjem širšega prostora. Traso rekultivirane hitre ceste se skupaj z brežinami smiselno vključi v oblikovanje reliefa ob avtocesti. Na robovih vkopov in nasipov se skladno z detajlnimi prostorskimi situacijami izvede zaokrožitev. Med gradnjo je treba ohraniti obstoječe mikroreliefne pojave, ki naj se vključijo v krajinsko ureditev obcestnega prostora. Brežine nasipov in položnejše brežine vkopov nad prvo brežino ob avtocesti morajo biti ustrezno biotehnično utrjeni, zavarovani in zasajeni z vegetacijo.
Načrt oblikovanja reliefa v sklopu PGD/PZI projekta mora vsebovati situacijo, v kateri bo s pomočjo plastnic prikazano detajlno oblikovanje reliefa vzdolž celotne trase oziroma na celotnem območju posega.
Zasaditev
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve morajo biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda in zakrivanje pogledov na vizualno moteče protihrupne bariere ob naseljih. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu (travinje in njive, gozd, gozdne zaplate s sklenjenim gozdnim robom, posamezna drevesa, grmovne živice), vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije. Ob posegu v gozd se zasadi gozdni rob, sicer se pretežno zatravi oziroma čim bolj prilagodi krajinskemu vzorcu. Na zunanji strani protihrupnih barier se fragmentarno zasadijo manjše skupine avtohtonega drevja in grmovnic. Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije. Pokrita vkopa se zasadita z višinsko mešano vegetacijo, gosteje se zasadijo robni deli prehoda za živali. Pri izdelavi zasaditvenega načrta na območjih gozdov mora sodelovati pristojna gozdarska služba.
Rekultivacija zemljišč
Vse odseke obstoječih cest oziroma drugih rab, ki po izgradnji avtoceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč (v kmetijska zemljišča, vegetacijske sestoje) oziroma se renaturirajo. Kjer ostanejo v funkciji ceste, se njihove profile ustrezno prilagodi novim obremenitvam, ostanke pa prav tako rekultivira.