Za 14. členom se dodata nova 14.a in 14.b člen, ki se glasita:
(1)
Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
-
gnojenje z gnojnico in gnojevko;
-
preoravanje trajnega travinja, razen če gre za travinje (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;
-
uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca;
-
uporabljati kompost in pregnito blato 1. okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
-
namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila.
(2)
Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3)
Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
-
za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
-
največji enkraten odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Test in vrednotenje rezultatov testa se izvede v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;
-
za žita enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni pred setvijo ozimnih vrst žita je vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
-
za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;
-
za trajne nasade enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
-
za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4)
Na najožjih vodovarstvenih območjih in na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5)
Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in se ograde s pašnimi površinami nahajajo tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
-
dokrmljevanje živali ni dovoljeno;
-
napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) mora biti urejeno tako, da se ga lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
-
pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.
(6)
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za območja, ki so namenjena za bodočo javno oskrbo s pitno vodo, na parcelah št. 1585, 1586, 1588, 1589, 1600, 1601, 1602, 1605, 1606/1, 1606/2, 1607, 2134, 2167, 2338 k.o. Ježica in na parcelah št. 1435, 1437, 1443, 1444, 1448, 1450, 1451, 1490, 1500/2, 1558/2 k.o. Gameljne.
Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom in na širšem vodovarstvenem območju se mora izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne sme presegati 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.«.