4. člen
(zazidano stavbno zemljišče)
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti javne infrastrukture.
Osnova za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) za zazidano stavbno zemljišče je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se ali se je uporabljala za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1.
pri stanovanjskih in počitniških prostorih neto tlorisna površina vseh prostorov (sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugi zaprti prostori stanovanja, ki so funkcionalno povezani) ter neto tlorisna površina garaž;
2.
pri poslovnih prostorih neto tlorisna površina vseh poslovnih prostorov in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom;
3.
poleg zgoraj navedenih površin se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
-
površine nepokritih skladišč;
-
površine internih parkirišč;
-
površine namenjene začasnim in trajnim zasebnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje;
-
površine namenjene delavnicam na prostem oziroma garažam;
-
letni vrtovi;
-
igrišča in odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti;
-
površine za obratovanje bencinskih servisov;
-
druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to, ali so prostori zasedeni ali ne, pri čemer se pri odmeri nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.