4. člen
(pojmi)
(1)
Upravičenec ali upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je fizična ali pravna oseba, ki se javno udejstvuje.
(2)
Javno udejstvovanje pomeni podajanje katere koli izjave ali izvajanje katere koli dejavnosti ob uveljavljanju svobode izražanja, svobode znanosti in umetnosti ali pravice do zbiranja in združevanja glede zadev v javnem interesu ter s tem neposredno povezana pripravljalna, podporna ali pomožna ravnanja.
(3)
Zadeva v javnem interesu pomeni vsako zadevo, ki vpliva na javnost do te mere, da bi ta lahko bila upravičeno zainteresirana zanjo, zlasti na naslednjih področjih:
-
človekove pravice in temeljne svoboščine, javno zdravje, varnost, okolje ali podnebje,
-
dejavnosti fizične ali pravne osebe, ki je javna osebnost v javnem ali zasebnem sektorju,
-
zadeve, ki jih obravnavajo organi zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ali so obravnavane v katerih koli drugih uradnih postopkih,
-
obtožbe o korupciji, goljufiji ali katerem koli drugem kaznivem dejanju ali prekrških ali drugih prestopkih v zvezi s takimi zadevami,
-
dejavnosti za zaščito vrednot iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji, vključno z zaščito demokratičnih procesov pred neupravičenim vmešavanjem, zlasti z bojem proti dezinformacijam.
(4)
Zlorabljeni sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja je sodni postopek, ki ni začet z namenom dejanske uveljavitve ali uresničitve pravice do sodnega varstva, temveč je njegov glavni namen preprečevanje, omejevanje ali kaznovanje upravičenca zaradi njegovega javnega udejstvovanja, in v katerem se uveljavljajo neutemeljeni zahtevki. Na tak namen kaže zlasti:
-
obstoj neravnovesja moči med strankama,
-
nesorazmerna, pretirana ali nerazumna narava zahtevka ali njegovega dela, vključno s pretirano višino vrednosti spornega predmeta,
-
obstoj več postopkov, ki so jih začele tožeča stranka ali pridružene stranke v zvezi s podobnimi zadevami,
-
ustrahovanje, nadlegovanje ali grožnje tožeče stranke ali njenih zastopnikov pred začetkom postopkov ali med njimi ter podobno ravnanje tožeče stranke v podobnih ali vzporednih primerih,
-
uporaba nedobrovernih postopkovnih taktik, kot so zavlačevanje postopkov, goljufivo ali nepošteno izbiranje najugodnejšega sodišča ali nedobroverna opustitev postopkov v poznejši fazi.
(5)
Upravičenci so zlasti novinarji, mediji, prijavitelji nepravilnosti po zakonu, ki ureja zaščito prijaviteljev, zagovorniki človekovih pravic, civilna združenja in nevladne organizacije, sindikati, umetniki, raziskovalci in akademiki.
(6)
V postopkih, ki se ne začnejo s tožbo, tožeča stranka po tem zakonu pomeni osebo, ki je začela postopek, tožena stranka pa osebo, proti kateri je postopek začet.