11. člen
(davčna osnova)
(1)
Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:
1.
seštevka 1% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi oziroma v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi, ali
2.
pozitivne razlike med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.
(2)
Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec.
(3)
Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi.
(4)
Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.