Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
Merilno mesto je mesto za merjenje količinskih in kakovostnih parametrov podzemne vode. Merilno mesto je v programu monitoringa kakovosti podzemne vode določeno kot vodnjak ali vrtina ali izvir podzemne vode. Merilna mesta se določijo na vplivnem območju pomembnih virov onesnaževanja, ki so glede fizikalnih in kemijskih lastnosti primerna za odvzem vzorcev, značilnih za vodno telo podzemne vode.
2.
Mreža merilnih mest je v merilni sistem povezanih več merilnih mest, ki omogočajo ugotavljanje kemijskega stanja, ki je značilno za celotno telo podzemne vode. Na merilnih mestih, ki so vključena v mrežo merilnih mest se zagotavljajo redno meritve količinskih parametrov in parametrov kakovosti podzemne vode vključno z zbiranjem in prenosom podatkov meritev. Merilna mesta so osnovna in trendna.
3.
Osnovna merilna mesta so merilna mesta za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda in za primerjalno ocenjevanje rezultatov meritev obratovalnega monitoringa onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.
4.
Trendna merilna mesta so merilna mesta za ugotavljanje dolgoročnih trendov onesnaženosti podzemnih voda.
5.
Pregledne meritve so meritve, ki se izvajajo na osnovnih in trendnih merilnih mestih posameznega vodnega telesa ali skupine vodnih teles podzemnih voda in so namenjene izdelavi programa rednih meritev. Pregledne meritve zajemajo obdobje enega leta in se ponavljajo vsakih šest let. V okviru preglednih meritev se izvajajo meritve parametrov v polnem obsegu parametrov iz priloge 1 tega pravilnika.
6.
Redne meritve so meritve, ki se izvajajo vsako leto, razen v obdobju izvajanja preglednih meritev. V okviru rednih meritev se izvajajo meritve parametrov v skrajšanem obsegu parametrov iz priloge 1 tega pravilnika.
7.
Posebne meritve so meritve, ki so časovno omejene in so namenjene spremljanju učinkov sanacijskih ukrepov na telesu podzemne vode, za katerega je na podlagi predpisov s področja varstva okolja določen status ogroženega okolja.
8.
Osnovni parametri podzemnih voda so: temperatura, pH, električna prevodnost, nasičenost s kisikom, motnost, redoks potencial, barva, celotni organski ogljik (TOC), organsko vezani halogeni sposobni adsorpcije (AOX), amonij, natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, hidrogenkarbonati, nitrit, nitrat, sulfat, klorid, fluorid in ortofosfati.
9.
Indikativni parametri podzemnih voda so snovi, ki so zaradi verjetnosti onesnaženja podzemnih voda zaradi posrednega ali neposrednega izliva nevarnih snovi, določene v opisu pomembnih značilnosti telesa podzemne vode za spremljanje onesnaženosti na določenem kraju in v določenem času. Indikativni parametri so: tisti, ki so navedeni v prilogi 1 tega pravilnika in tisti, ki so določeni v prilogi 3 pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00).
10.
Analizna metoda je zaporedje postopkov, ki se uporabljajo pri merjenju posameznega parametra.
11.
Meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se jo lahko izmeri z navedeno analizno metodo.