TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke zoper dopolnilno sodbo z dne 28. 7. 2021 se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se ugotovi, da je skupščinski sklep št. 5 o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki ob izključitvi prednostne pravice do prevzema novih vložkov, sprejet na skupščini tožene stranke družbe A. d. o. o., izvedeni dne 30. 6. 2016, ob sodelovanju notarke B. B. iz Kranja, ki se glasi, kot je to razvidno iz (prvostopenjski sodbi) priloženega besedila citiranega sklepa (PRILOGA 1), ničen.

II. Dopolnilna sodba se v II. točki izreka (I. točki izreka sodbe z dne 18. 2. 2021), v katerem je bilo ugodeno podrejenemu zahtevku, razveljavi.

III. Pritožbi tožene stranke zoper stroškovni del dopolnilne sodbe se delno ugodi tako, da se dopolnilna sodba v III. točki izreka delno spremeni tako, da tožeča stranka sama nosi stroške predloga za izdajo dopolnilne sodbe v znesku 261,32 EUR.

IV. Pritožba tožene stranke zoper sodbo se zavrne in se ta potrdi v II. točki izreka (III. točki dopolnilne sodbe) glede odločitve, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti pravdne stroške v znesku 5.137,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka do plačila.

V. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 838,90 EUR, v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15- dnevnega roka do plačila.

VI. Ostale pritožbene stroške nosita stranki sami.

Ničnost je tudi v statusnem pravu sankcija, ki pride v poštev le v primeru najhujših kršitev, sicer pa je večino kršitev mogoče učinkovito sanirati z izpodbojnimi zahtevki, zlasti če jih uveljavljajo delničarji oziroma družbeniki. Pravna varnost tudi v pravu družb terja, da se morebitna sporna vprašanja in kršitve kogentnih predpisov sanirajo čimprej oz. da ne ostanejo predolgo odprta ali negotova. Sklep skupščine, ki ni bila sklicana v skladu s kogentnimi pravili o sklicu, je ničen, razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji (družbeniki). Neveljavnost sklepa ne pomeni zgolj izpodbojnosti sklepa, pač pa vključuje tudi ničnost sklepa. Dejstvo, da je pravna ureditev sklica skupščine d. o. o. različna od ureditve sklica skupščine d. d., ne predstavlja ovire za smiselno uporabo določb o ničnosti.

Družbeniki tožene stranke z družbeno pogodbo niso drugače uredili sklica skupščine in so zato nični sklepi skupščine tožene stranke, ki ni bila sklicana v skladu s 509. členom ZGD-1. Za presojo pravilnosti sklica so relevantna zgolj ravnanja sklicatelja, t.j. tožene stranke.

Zmotna je predvsem podmena, da je sklic skupščine po prvem odstavku 509. člena ZGD-1 enakovreden sklicu skupščine po tretjem odstavku istega člena, in da je torej svobodni volji sklicatelja prepuščeno, ali bo posamezne ali pa kar vse točke dnevnega reda najavil družbenikom najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine ali pa zgolj 3 dni pred zasedanjem (po prejemni ali oddajni teoriji). Takšno razumevanje določila 509. člena ZGD-1 je napačno in vodi k izigravanju smisla in pomena te zakonske določbe. Najava sklepa skupščine, ki občutno posega v pravni položaj družbenika, to pa je nedvomno sklep o povečanju osnovnega kapitala in sklep o izključitvi prednostne pravice posameznim družbenikom, po tretjem odstavku 509. člena ZGD-1 ne pride v poštev, razen če bi tožena stranka izkazala utemeljene in tehtne razloge za nujnost takšnega sklica.