(1)
Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
predložiti mora seznam zemljišč na predvidenem območju vzpostavitve protivetrne zaščite, ki vsebuje naslednje podatke: katastrska občina z imenom in šifro, parcelna številka in površina zemljišča ter navedba dolžine in površine območja vzpostavitve protivetrne zaščite;
2.
predložiti mora soglasja lastnikov zemljišč k vzpostavitvi protivetrne zaščite, če upravičenec ni lastnik zemljišč na predvidenem območju iz prejšnje točke;
3.
naložba v vzpostavitev protivetrne zaščite mora biti skladna s prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora;
4.
če se naložba v vzpostavitev protivetrne zaščite izvede na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;
5.
vlogi na javni razpis mora priložiti elaborat predvidenega območja vzpostavitve protivetrne zaščite iz 1. točke tega odstavka, ki mora izpolnjevati naslednje zahteve:
-
protivetrni pas je zasajen v najmanj treh vrstah drevja, pri čemer mora biti pod glavnim slojem drevja vertikalni profil v celoti popolnjen z grmovnicami oziroma nižje rastočim drevjem,
-
protivetrni pas iz prejšnje alineje mora biti zasajen z avtohtonim, ekosistemu primernim sadilnim materialom, pri čemer pridobivanje sadilnega materiala iz narave ni dovoljeno,
-
gostota zasaditve znaša najmanj 6500 sadik/ha, pri čemer je treba na dolžinski meter zasaditve zasaditi najmanj pet grmovnih sadik in dve drevesni sadiki,
-
prekinitve protivetrnega pasu morajo biti zasnovane na način, ki ne omogoča kanaliziranja vetra,
-
površina vplivnega območja protivetrne zaščite je večja od 1 ha, pri čemer se kot vplivno območje določi območje na zavetrni strani protivetrnega pasu glede na prevladujočo smer vetra, ki je od protivetrne zaščite oddaljeno največ deset drevesnih višin oziroma 150 m,
-
če upravičenec v vlogi na javni razpis predvidi več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora opredeliti terminski načrt izvedbe naložbe v vzpostavitev protivetrne zaščite, iz katerega mora biti razvidno, na kateri lokaciji se bo izvajala posamezna faza vzpostavitve protivetrne zaščite, in
-
delež odprtih kmetijskih zemljišč na vplivnem območju iz pete alineje te točke je večji od pet odstotkov glede na celotno vplivno območje, pri čemer se kot odprte kmetijske površine štejejo površine, ki so v RKG opredeljene kot vrsta rabe GERK: 1100 – njiva, 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah in 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče;
6.
dela iz elaborata iz prejšnje točke se lahko izvedejo po vložitvi vloge na javni razpis;
7.
predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe, pri čemer se kot skupna priznana vrednost naložbe šteje vrednost naložbe, ki se določi v skladu s 74.f členom te uredbe.
(2)
Upravičenec, ki je naročnik v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: javni naročnik), mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
če do vložitve vloge na javni razpis še ni izvedel postopka oddaje javnega naročila za storitev vzpostavitev protivetrne zaščite, vlogi na javni razpis priloži ponudbo,
2.
če je do vložitve vloge na javni razpis že izvedel postopek oddaje javnega naročila za storitev vzpostavitev protivetrne zaščite:
-
vlogi na javni razpis priloži pogodbo o oddaji javnega naročila, če ocenjena vrednost javnega naročila brez davka na dodano vrednost ne presega mejnih vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje;
-
v vlogi na javni razpis navede številko objave oddanega javnega naročila, če ocenjena vrednost oddanega javnega naročila presega mejne vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje.
(3)
Elaborat predvidenega območja iz 5. točke prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli z javnim razpisom.