TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v dneh 10. in 11. marec 2026 potekala AIxPravo Konferenca 2026, osrednji slovenski dogodek, ki že tradicionalno povezuje pravnike, tehnološke strokovnjake, akademike in predstavnike javnega sektorja. Konferenca, ki jo organizira društvo Law Brainer v sodelovanju z Odprtim laboratorijem za matematiko v uporabi (OLMU FMF), je letos privabila udeležence, ki so se soočili z aktualnimi izzivi regulacije AI, zaupanja v umetno inteligenco in njene praktične uporabe v pravni praksi.

Dogodek je potekal vzporedno z AI x Pravo Hekatonom, ko so se interdisciplinarne študentske ekipe v 24 urah razvijale konkretne AI rešitve za izzive, ki so jih postavile nekatere odvetniške pisarne in Državno odvetništvo RS. Sodelovalo je 79 posameznikov v 17 ekipah. Družba Tax-Fin-Lex je kot svoj prispevek v Hekatonu ponudila uporabo celotne svoje baze podatkov prek API storitve, kar pomeni, da so jo lahko tekmovalci uporabljali za izdelavo svojih rešitev umetne inteligence v pravu.

Sicer je bila ena izmed osrednjih tem konference regulacija umetne inteligence. Razprave so se osredotočile predvsem na vprašanja odgovornosti za odločitve algoritmov, transparentnosti sistemov umetne inteligence ter varstva osebnih podatkov. Posebno pozornost so udeleženci namenili tudi evropskim zakonodajnim pobudam, ki uvajajo pristop regulacije glede na stopnjo tveganja posameznih AI sistemov. Pri tem se pravni sistem sooča z izzivom, kako zagotoviti zaščito temeljnih pravic, ne da bi pri tem zaviral tehnološki razvoj.

Zelo odmevna je bila razprava Zarje Hude, ki je sicer doktorska študentka na London School of Economics in je predstavila svoj nevrosimbolični pristop – povezavo velikih jezikovnih modelov z grafom znanja in eksplicitnimi pravnimi pravili, ki po njenih eksperimentih bistveno izboljša zanesljivost in preverljivost AI sklepanja v pravnih zadevah.

Pomemben del konference je bil namenjen tudi uporabi umetne inteligence v pravni praksi. Razvoj področja LegalTech omogoča avtomatizacijo številnih nalog, kot so analiza pogodb, priprava pravnih dokumentov, pregled sodne prakse in pravno raziskovanje. Takšna orodja lahko bistveno povečajo učinkovitost pravnega dela, saj skrajšujejo čas, potreben za pripravo pravnih analiz. Kljub temu pa se ob tem pojavljajo tudi nova vprašanja glede profesionalne odgovornosti, zanesljivosti podatkov in nadzora nad delovanjem algoritmov.

Sekcija »Izzivi in priložnosti implementacije sistemov umetne inteligence v pravni praksi« je obravnavala tudi ključne tehnične in praktične ovire ter potencial pri uvajanju AI v pravno delo. Ena izmed najbolj zanimivih razprav na konferenci je bila povezana z vprašanjem prihodnosti pravniškega poklica. Ali bo umetna inteligenca nadomestila pravnike? Večina strokovnjakov meni, da se to ne bo zgodilo.

V tem vsebinskem delu se je predstavil Rok Žnidar Petelinšek iz družbe Tax-Fin-Lex. Izpostavil je prakso TFL AI kot praktično slovensko rešitev, ki temelji na preverjenih podatkih portala Tax-Fin-Lex in omogoča natančne, z viri utemeljene odgovore. Možnosti, ki jih pravna umetna inteligenca TFL AI ponuja segajo v produktivnost pisarn, javno upravo in širše. Dotaknil se je izziva sprejemanja tovrstnih produktov s strani uporabnikov in kaj pričakovati v prihodnosti razvoja tovrstnih sistemov.

Konferenca je pokazala, da pravna stroka vstopa v obdobje globokih sprememb. Umetna inteligenca spreminja način dela pravnikov, odpira nova vprašanja regulacije in spodbuja razvoj novih tehnoloških rešitev. Čeprav so izzivi veliki – od regulacije do etike – večina strokovnjakov meni, da umetna inteligenca predstavlja priložnost za izboljšanje učinkovitosti pravnega sistema in širši dostop do pravnih storitev.

Povzetek razprav je, da umetna inteligenca ne bo nadomestila pravnikov, temveč bo predvsem spremenila način njihovega dela. Rutinske naloge bodo postopno avtomatizirane, večji poudarek pa bo na analitičnem razmišljanju, strateškem svetovanju in nadzoru nad uporabo tehnologije. Pravna stroka se tako postopno prilagaja digitalni dobi, pri čemer bo ključno sodelovanje med pravniki, tehnološkimi strokovnjaki in regulatorji. Hkrati pa bo rasla potreba po strateškem pravnem razmišljanju, interpretaciji kompleksnih primerov, etični presoji, nadzoru nad tehnologijo. Pravnik prihodnosti bo zato moral poleg pravnega znanja razumeti tudi osnovne principe delovanja digitalnih tehnologij.