(1)
Država pogodbenica krije stroške dajanja pravne pomoči, ki so nastali na njenem ozemlju, razen če v tej pogodbi ni drugače določeno.
(2)
Pogodbenici ne zahtevata povračila stroškov, ki so nastali zaradi dajanja pravne pomoči, razen:
1.
nagrade za opravljeno izvedenstvo in drugih stroškov, nastalih ob tem,
2.
stroškov, nastalih ob začasni predaji oseb na ozemlje države prosilke, ki jim je bila odvzeta prostost na ozemlju zaprošene države, zaradi pričanja, izvedenstva ali soočenja.
(3)
Izvedenstvo se lahko pogojuje s predhodno položitvijo predujma pri zaprošenem sodišču.
(4)
Priči ali izvedencu, ki se odzove vabilu sodišča države prosilke, pripada povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja v skladu s predpisi države prosilke.
(5)
V vabilu je treba navesti, katera povračila pripadajo osebam iz četrtega odstavka tega člena, in se jim na njihovo zahtevo plača predujem za kritje stroškov.