»19. člen
(zavorna oprema motornikov in motornih garnitur)
(1)
V motornike in motorne garniture mora biti vgrajena samodejna zračna zavora.
(2)
Menjalo zavore na motorniku ali motorni garnituri mora biti, glede na hitrost in zavorno razdaljo, pri vožnji v položaju skladno s tabelo:
&fbco;binary entityId="5e41f8a3-8728-4a0e-b9de-ed26bb94185c" type="pdf"&fbcc;
(3)
Ne glede na položaj menjala, določenega v tabeli iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno voziti motornik oziroma motorno garnituro tudi v položaju P, če je zahtevana dejanska zavorna masa vlaka že dosežena.
(4)
V vsaki vozniški kabini ali na krmilnem mestu mora biti omogočena sprožitev samodejne zračne zavore ročno z zaviralnikom in še najmanj na enem mestu s pipo, loputo za zaviranje v sili, s tipko za aktiviranje zaviranja v sili (gobica) ali z zasilno zavoro.
(5)
Za zavarovanje pred samopremaknitvijo morajo biti motorniki in motorne garniture opremljeni z ročno vretensko ali z zračnovzmetno pritrdilno zavoro. Mehanizem ročne vretenske zavore mora pri sili 0,5 kN na ročnem kolesu omogočati zavarovanje posameznega železniškega vozila pred samopremaknitvijo na padcu 35 ‰ (to ni obvezno za železniška vozila, izdelana pred 31. 12. 1983).
(6)
Za opremljenost notranjosti potniških oddelkov motornikov in motornih garnitur z zavornimi napravami veljajo enaka določila kot za potniške vagone.
(7)
Motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z dvema zavornima coklama modre barve za polaganje pred kolesa na tirnicah tipa UIC 60.«.