Uredba o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev navezave in bencinskega servisa mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje.

Trasa cest z objekti in opremo ceste obsega:

odbojne ograje na cestah se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom;

cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente. Cestni objekti (mostovi) morajo biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajočimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora;

protihrupne ograje morajo biti oblikovane tako, da se vzpostavi kakovosten prostor tako na notranji kot na zunanji strani ceste, s prilagajanjem izvedbe različnih tipov protihrupne zaščite stanju in značilnostim prostora na konkretnem odseku. Upoštevana mora biti prostorska zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite in enotnost v oblikovanju in materialih na celotnem odseku.

Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je potrebno obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki,

oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest),

zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti.

Ankaranska vpadnica:

cesta je oblikovana kot mestna cesta na poteku po robu naravnega rezervata. Vzdolž ceste ob naravnem rezervatu Škocjanski zatok se predvidi obojestranski drevored, da se doseže močnejšo vizualno bariero med ekonomsko cono in rezervatom ter da se ustvari ugodnejšo mikroklimo za pešce in kolesarje. Na strani ob rezervatu se drevored zasadi v vmesni zelenici, na strani ob ekonomski coni pa v pasu med bankino in ograjo. Primerna so srednje velika do velika drevesa, ki prenašajo sol in vročino. Sadilna razdalja za srednje velika drevesa je 8 m;

zaradi preprečevanja osvetljevanja območja rezervata in protihrupne zaščite je vzdolž ceste načrtovan nasip v višini 1m. Na strani ob zatoku se izvede naklon 1: 3, ki se spusti na nivo terena rezervata. Nasip se zasadi. Dodatni nasip na strani ob cesti se zasadi le mestoma. Na zunanji strani se zasaditev navezuje na zasaditev znotraj območja naravnega rezervata. Z drevjem in grmovnicami se oblikuje rob oziroma prostorsko bariero med naravnim rezervatom in cesto ter drugimi urbanimi programi. Povezavo z območjem rezervata se vzpostavi z izborom in prostorsko razporeditvijo rastlin v organskih oblikah. Zasaditev naj ne sledi cesti v popolnoma ravni nepretrgani liniji, mestoma naj se odmakne od roba in se prekine. Oblikuje naj se toploljubno grmišče, bogato z lesnimi vrstami;

na odseku trase ankaranske vpadnice ob ekonomski coni v luki Koper je potrebno upoštevati pogoje Carinske uprave Republike Slovenije glede nemotenega nadzora v ekonomski coni in izven nje, tako da se zagotovi pregleden in razsvetljen prostor med ograjo ekonomske cone in ankaransko vpadnico. Enaki pogoji morajo biti zagotovljeni tudi med gradnjo. Ograja mora biti visoka 2,5 m, iznad katere je predvideno še dodatno 0,5 m ograje iz bodeče žice, nagnjene za 45 stopinj v notranjost ekonomske cone. Okolica ograje je lahko ozelenjena, vendar le s travo. V oddaljenost 2 m od ograje ni dovoljeno postavljanje objektov, krošnje dreves pa ne smejo segati v ta pas. Prav tako v ta pas ne sme segati pločnik ali kolesarska steza. Osvetlitev mora biti tolikšna, da omogoča nadzor in pregled transportnih sredstev in blaga na njih;

na vzhodni strani viadukta Bonifika se med rondojem Bertoki in železniško progo predvidi zasaditev drevesno grmovne živice, kot vizualne bariere med objektom in načrtovano proizvodno poslovno cono.

Bertoška vpadnica:

bertoška vpadnica je načrtovana kot mestna cesta z enostranskim pločnikom in kolesarsko stezo. Obcestni prostor proti območju naravnega rezervata se zasadi s toploljubnimi grmovnicami in drevjem, tako da se navezuje na zasaditev znotraj območja rezervata. Ob vstopnem delu v rezervat se z namenom, da se ga poudari, predvidi zasaditev večjih dreves. Zaradi odpiranja pogledov v notranjost zatoka naj na preostalem delu prevladujejo nižje in srednje visoke grmovnice;

na vzhodni strani bertoške vpadnice je predviden drevored;

bertoški rondo, ki ima notranji premer 30 m, se zasadi s skupino drevja.

Srmniska vpadnica:

srminska vpadnica bo namenjena predvsem tovornemu prometu. Na obeh straneh ceste se do območja načrtovanega parkirišča zasadi drevesno – grmovno živico, ki je značilna oblika vegetacije na kontaktnem območju;

površine ob rondoju Rižana, med cesto in reko Rižano se prepusti zarasti z naravno sukcesijo. Površino je po izvedenih gradbenih delih potrebno predhodno pripraviti tako, da bo zarast možna (planiranje, nanos žive zemlje).

Oblikovanje reliefa je potrebno izvesti tako, da se nasipne in vkopne brežine oblikuje z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine ceste. Brežine je potrebno mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.

Ureditve ob območjih bazenov z zadrževalnikom, usedalnikom in umirjevalnim bazenom je potrebno urediti tako, da se vključi v širši prostor s pomočjo ustreznega oblikovanja reliefa in zasaditve.