Pravilnik o načinu označevanja javnih cest ter o evidencah o javnih cestah in objektih na njih

Stacionaža posameznega odseka javne ceste se začne v razmejitveni točki iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika (km 0,000) in narašča v smeri poteka javne ceste, ki je določena v predpisu, ki ureja kategorizacijo javnih cest.

Na priključkih cest, ki so sestavni del javne ceste, se stacionaža označi na začetku in koncu posameznega kraka priključka. Na priključkih, ki so sestavni del avtocest in hitrih cest, se stacionaža cestnega odseka označi v rastru po 0,5 km.

Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka, postavljena ob vozišču, vsebuje številko državne ceste, številko odseka in stacionažo cestnega odseka. Označba oblikovno zajema vstavljene simbole prometnega znaka 3216, 3217 ali 3218 ter napise in druge grafične prikaze v črni barvi, ki jih določa pravilnik, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

Identifikacijska označba stacionaže na vozišču obsega številko cestnega odseka in stacionažo odseka. Označba je v beli barvi, za katero so zahtevane lastnosti za prometno signalizacijo. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.

Identifikacijska označba stacionaže priključnega kraka cestnega priključka obsega oznako kraka (npr. »krak A«) na barvni podlagi znakov 3216, 3217 ali 3218, številko odseka in stacionažo kraka.

Seštevek dolžine odsekov javne ceste je enak dolžini celotne javne ceste in pomeni najkrajšo razdaljo osi med začetkom in koncem ceste v smeri poteka.